Združenje delodajalcev Slovenije.
Arhiv STA
Slovenski delodajalci ocenjujejo, da je trg dela "izjemno tog", je na predstavitvi predloga danes v Ljubljani dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh. "To, da je v Sloveniji 70 odstotkov pogodb za določen čas, ni krivda delodajalcev. Vzrok je treba iskati v regulaciji," meni Meh. Prepričani so, da bi lahko z uvedbo predlaganih sprememb prišli do več in bolj kakovostnih delovnih mest.
Glavna naloga v času krize je premagati negotovost, pravi Meh in dodaja, da "smo, ko so bili lepi časi, zamudili izvedbo strukturnih sprememb", sedaj pa da bodo morali biti nekateri ukrepi bolj radikalni. Ocenjuje sicer, da gre večina vladnih ukrepov v pravo smer.
Ocenjujejo, da je varnost na slovenskem trgu dela zagotovljena izključno z delovnopravno zakonodajo namesto z aktivno politiko zaposlovanja in vseživljenjskim učenjem. Na slednjih dveh v povezavi s prožnostjo delovnih razmerij in modernim sistemom socialne varnosti po Mehovih besedah temelji varna prožnost.
Dokument združenja delodajalcev vsebuje predloge 64 ukrepov na 13 področjih. Med drugim predlagajo spremembo zakona o delovnih razmerjih, in sicer da bi lahko tudi podjetja, kjer ni sindikata, uvedla 36-urni delovnik ter da bi podjetja, ki so nelikvidna in kjer so ogrožena delovna mesta, lahko odpravnine odpuščenim odplačevala obročno. Poleg tega bi se odpovedni roki enotno skrajšali na 30 dni, nadomestilo za čas čakanja na delo bi znižali s 100 na 70 odstotkov in odmor za malico bi izločili iz efektivnega delovnega časa (pri čemer bi bil plačan kot doslej).
Določili bi zgornjo mejo plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poleg tega se zavzemajo za večjo preglednost socialnih transferjev, "očiščenje" pokojninske in zdravstvene blagajne izdatkov, ki nimajo podlage v prispevkih, in promocijo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
Prelagajo še davčne olajšave za zaposlovanje začetnikov, dolgotrajno brezposelnih in starejših. Delodajalce bi za delavce, ki so izpolnili minimalne pogoje za upokojitev, oprostili plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje. Uvedli bi tudi davčne olajšave za vlaganja v nakup stanovanja in za šolnine.
Pri plačni politiki so za ohranitev dvostranskega dogovarjanja v okviru kolektivnih pogodb, pri čemer pa bi dali več poudarka variabilnemu delu plače. Minimalna plača mora ostati zakonska kategorija, pravijo, vse morebitne spremembe tega zakona pa bi morali sprejeti v soglasju vseh treh socialnih partnerjev. Zavzemajo se tudi za to, da bi plače v javnem sektorju sledile rasti plač v zasebnem.
Glede aktivne politike zaposlovanja predlagajo tesnejše sodelovanje zavoda za zaposlovanje in delodajalcev. Predlagajo tudi ustanovitev sklada, ki bi ga financirala država in bi zagotavljal sredstva za izobraževanja in usposabljanja ter plačila delavcem za obdobje, ko mu podjetje ne more zagotoviti dela in po izteku katerega ga je delodajalec dolžan vzeti nazaj na delo.
Želijo tudi za skrajšanje administrativnih postopkov za izdajo delovnih dovoljenj, za ukinitev kvotnega sistema zaposlovanja tujih delavcev, za to, da bi lahko tudi agencije za delo pridobivale delovna dovoljenja in da bi lahko te agencije zagotavljale delavce tudi iz nečlanic EU.
Predlog bo danes obravnaval upravni odbor združenja, nato pa ga bodo poslali vladi. V sredo naj bi se tudi sestali predstavniki vseh delodajalskih organizacij, dogovarjali pa naj bi se o skupnih zahtevah in predlogih ukrepov, ki jih bodo uvrstili v memorandum, k pripravi katerega jih je v soboto pozval premier Borut Pahor. Meh sicer računa, da bo memorandum, v katerega bi združenje vključilo tudi nekaj predlogov iz dokumenta o varni prožnosti, pripravljen v 14 dneh.
Avtor: STA
