<<Nazaj na seznam novic
Almunia: Jesenska gospodarska napoved je že zastarala
Čas: 1.12.2008 22:57:00
Kategorija: Evropska unija / Slovensko gospodarstvo
Bruselj, 1. decembra (STA) - Evroskupino sem danes opozoril, da je jesenska gospodarska napoved Evropske komisije - predstavljena še ne pred mesecem dni - že zastarala, je po srečanju petnajsterice povedal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Tveganja so se namreč uresničila, zato pa je komisija tudi predstavila načrt za oživitev gospodarstva.
Vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je po zasedanju evroskupine, ki se je je prvič udeležil minister za finance France Križanič, ocenil, da gre stimulacijski načrt Bruslja "v pravo smer".
Almunia je poudaril, da so se tveganja, omenjena v napovedi, že uresničila, poleg tega so bolj pesimistične napovedi kot pred mesecem dni tudi v drugih institucijah, denimo Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Ministri evroskupine so se namreč srečali z direktorjem IMF za Evropo Marekom Belko, ki je na to opozoril.
Skladno z jesensko napovedjo - to je komisija predstavila 3. novembra - naj bi gospodarska rast v EU letos znašala 1,4 odstotka, prihodnje leto naj bi padla na 0,2 odstotka, v letu 2010 pa bo znašala 1,1 odstotka. V območju evra bo rast še nižja: 1,2 odstotka letos, 0,1 odstotka leta 2009 in 0,9 odstotka leta 2010.
Še aprila v spomladanski napovedi je Bruselj ocenil, da bo letošnja rast v EU znašala 2,0, drugo leto pa 1,8 odstotka (oziroma 1,7 in 1,5 odstotka za območje evra). Še lani 2,9-odstotna gospodarska rast v EU naj bi prihodnje leto znašala zgolj dve desetinki odstotka, v območju evra pa naj bi iz lanskih 2,7 odstotka drugo leto padla na zgolj desetinko odstotka.
Za Slovenijo je komisija napovedala gospodarsko rast letos v višini 4,4 odstotka, drugo leto zgolj 2,9 odstotka, leta 2010 pa 3,7 odstotka. Inflacija bo letos znašala 6,2 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa se bo spustila na 3,7 oziroma 3,1 odstotka.
Očitno bo torej rast letos in v prihodnjih letih še nižja, opozarjajo v Bruslju in drugod.
"Zato moramo odreagirati čim prej," je nocoj dejal Almunia, komisija pa je tudi iz tega razloga predstavila svoj načrt za oživitev gospodarstva, vreden približno 200 milijard evrov, kar ustreza približno 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Države članice naj bi zagotovile okoli 170 milijard evrov, Evropska komisija pa bo skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) zagotovila 30 milijard evrov.
Komisar je še pojasnil, da mora biti načrt začasen, ker je treba ohraniti verodostojnost srednjeročnih strategij ter ohraniti stabilnosti javnih financ na dolgi rok, usklajen med članicami pa zato, ker sicer neusklajeni fiskalni ukrepi na nacionalni ravni ne bi bili učinkoviti.
Almunia je ponovno opozoril, da bo EU sprožila postopek zaradi prekomernega proračunskega primanjkljaja proti vsem državam članicam, ki bodo kršile pakt o stabilnosti in rasti. Ta dovoljuje največ triodstotni proračunski primanjkljaj, Bruselj pa bo toleriral le nekoliko višji deficit, če bo ta magično mejo prestopil "le za nekaj decimalk" in bo začasen.
Komisar ob tem ni bil nič bolj natančen kot v preteklih dneh: dejal je, da ima konkretno številko v mislih, vendar o njej ni govoril. Juncker je potrdil, da "vsi ministri brez izjeme" menijo, da je pakt treba izvajati.
Vodja evroskupine je sicer pred prihodom na srečanje dejal, naj Evropska centralna banka (ECB) zniža obrestno mero. Prepričan je namreč, da ima ECB še manevrski prostor, ki ga je že znala modro uporabiti - 6. novembra je namreč znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,75 na 3,25 odstotka, kar je bilo drugo znižanje v mesecu dni.
V nedeljo je tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso omenil pričakovanje, da bo banka naredila jasen korak in znižala obrestno mero. Nedavno je tudi član sveta ECB, guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny, poudaril enako: da ima ECB še dovolj manevrskega prostora za znižanje obrestne mere, saj se inflacija v območju evra znižuje. ECB se sestaja v četrtek, ko naj bi po pričakovanjih spet znižala obrestno mero, vprašanje je le, za koliko.
Avtor: STA