<<Nazaj na seznam novic
Radič: Države naklonjene načrtu Bruslja, a si puščajo odprta vrata
Čas: 1.12.2008 16:15:00
Bruselj, 1. decembra (STA) - Države članice EU so naklonjene načrtu Evropske komisije za oživitev gospodarstva, saj EU potrebuje skupni okvir usmeritev za nacionalne ukrepe, hkrati pa si puščajo odprta vrata za svoje lastne ukrepe, je ob robu zasedanja ministrov EU za konkurenčnost za STA povedala državna sekretarka z gospodarskega ministrstva Darja Radič.
Skupno stališče vseh držav je, da je dokument Evropske komisije glede načrta za oživitev evropskega gospodarstva "absolutno dobra osnova in da EU potrebuje tak dokument, ki bo zagotovil usklajeno delovanje posameznih držav pri reševanju finančne krize", je pojasnila Radičeva.
Hkrati pa so države poudarile, da je to "le okvir oziroma predstavlja usmeritve za pripravo posameznih konkretnih ukrepov na ravni držav članic", je dodala državna sekretarka. "Tukaj so si vse države pustile odprta vrata oziroma možnost, da svoje ukrepe prilagodijo svojim specifičnim razmeram in globini krize, ki jo imajo," pojasnjuje Radičeva.
Ministri so danes predstavili tudi ukrepe, ki so jih države že sprejele za reševanje finančne in gospodarske krize. Najprej je šlo za reševanje finančnega sektorja, vsi ukrepi v tem okviru pa še niso dosegli svojega namena, je povedala Radičeva.
"Pomemben poudarek" pa je po njenem mnenju tudi ta, da EU želi pomoč nameniti investicijam. Takim, ki bodo dolgoročne prispevale k dvigu konkurenčnosti evropskega gospodarstva, denimo naložbe v nizkoogljične in visokotehnološke proizvode.
Ob tem so ministri posebej izpostavili pomen malih in srednjih podjetij, kar je še posebej pomembno za Slovenijo. Po besedah državne sekretarke lahko slovenska mala in srednja podjetja pričakujejo izboljšan dostop do finančnih sredstev - denimo preko skladov tveganega kapitala in posojil komercialnih bank, razširitve načela 'de minimis' - torej državnih pomoči do 100.000 evrov, ter spodbud inovativnim podjetjem.
Omenjeni načrt Bruslja za oživitev evropskega gospodarstva je vreden približno 200 milijard evrov, od tega naj bi 170 milijard evrov zagotovile države članice. Obsežen načrt za izhod Evrope iz trenutne gospodarske krize na eni strani temelji na kratkoročnih ukrepih za spodbuditev povpraševanja, zaščito delovnih mest in povrnitev zaupanja, na drugi strani pa na "pametnih naložbah" za dolgoročno večjo rast in trajnostno blaginjo. Poziva k "pravočasni, ciljno usmerjeni in začasni fiskalni spodbudi", konkretno pa vključuje deset pobud.
Slovenija bo iz načrta izbrala tiste ukrepe, ki bodo najbolj koristili slovenskemu gospodarstvu, je sicer napovedala vlada. Pomembno pa je, da se kombinira oboje - kratkoročno blažitev posledic trenutnih težavnih gospodarskih razmer in dolgoročne ukrepe za razvoj in nadgradnjo gospodarstva ter odpiranje novih delovnih mest. Slovenski ukrepi bodo državnemu zboru kot paket predstavljeni v prvi polovici decembra.
Ministri EU za konkurenčnost so danes že obravnavali predlog sprememb direktive o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic, krepitev patentnega sistema v Evropi ter pravni okvir in politike držav članic na področju igralništva in stav, sedaj pa se posvečajo še statutu za evropsko družbo z omejeno odgovornostjo ter aktu za mala in srednja podjetja.
Drugi dan zasedanja bo posvečen predvsem temam s področja raziskav, Slovenijo pa bo zastopal državni sekretar z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös. Govora bo o t. i. ljubljanskem procesu, ki naj bi prek usklajenega delovanja držav članic in Evropske komisije pripeljal do oblikovanja enotnega in učinkovitega evropskega raziskovalnega prostora (ERA). Na dnevnem redu so še skupno programiranje pri raziskavah, strateški okvir za mednarodno sodelovanje v znanosti in tehnologijah, evropska raziskovalna infrastruktura in tudi kariere raziskovalcev.
Avtor: STA
