Posvet SKB, na katerem je docent na ljubljanski ekonomski fakulteti in član nadzornega sveta banke Marko Košak prestavil razmere na finančnih trgih ter možne smeri razvoja trgov v prihodnjem letu.
Predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek in član nadzornega sveta SKB banke Marko Košak.
"Ostaja nam realni optimizem," je na današnjem srečanju s partnerji z Gorenjske poudarila Selškova, ki meni, da mora vsak pri sebi pogledati, v kakšnem položaju se nahaja, oceniti, ali ta kriza pomembno posega v njegovo dejavnost, in poskušati skupaj s partnerji najti izhod. "Vedno manj vidim globalnih rešitev in mislim, da si bomo morali sami pomagati," je opozorila Selškova in pojasnila, da je SKB banko svetovna finančna kriza ujela v času posodabljanja notranjih procesov in zniževanja stroškov, tako da mora sedaj s tem procesom le nadaljevati.
Krize v Sloveniji zaenkrat še niso močno občutili, saj je bančništvo v državi univerzalno in je bilo zato tudi manj prizadeto kot na primer investicijsko bančništvo. Tudi papirjev propadlih ameriških investicijskih bank je bilo v Sloveniji tako malo, da ni zaradi tega zanihalo nobeno podjetje ali bančna institucija. Je pa krizo toliko bolj občutila matična skupina Societe Generale, ki kljub temu po besedah Selškove ob koncu leta pričakuje pozitivni rezultat.
Selškova meni, da je pomembna večja povezanost med banko in njenimi strankami ter da je hkrati treba zagotoviti standardizirane finančne produkte. "Marsikdo je v začetku krize kritiziral banke, da sedimo na denarju, ampak banka je tu zaradi strank, ne zaradi sebe," je zagotovila Selškova. Hkrati je pojasnila, da na mednarodnih finančnih trgih praktično ni več virov za najemanje kreditov in krediti še dolgo ne bodo več poceni.
"Zato bo treba v bodoče, če bomo želeli še naprej spodbujati razvoj, razmišljati o drugih inovativnih oblikah financiranja," je predlagala Selškova in pojasnila, da denar obstaja pri privatnih skladih in specializiranih finančnih institucijah. Zato bo treba ponovno opredeliti odnos do nacionalnega interesa in tujih naložb, do katerih je slovensko gospodarstvo zelo zadržano in je doslej najraje najemalo kredite pri bankah.
"Moramo storiti vse, da ne bi prišlo do bistvenih odpuščanj in zmanjšanja števila zaposlenih, ampak bolje je, da se na krizo prej odzovemo, kot kasneje gasimo posledice," je ocenila Selškova, ki meni, da bodočnost ne bo več enaka sedanjosti. O tem je danes spregovoril tudi Marko Košak z ljubljanske ekonomske fakultete in član nadzornega sveta SKB banke, ki je pojasnil, da v prihodnje pričakuje spremembe regulative in nadzora, računovodskih praks ter obravnave tveganja.
Povedal je, da se finančna kriza prenaša tudi na realni sektor in da lahko že govorimo o gospodarski krizi. Obsežno zadolževanje, ki je bilo za slovensko gospodarstvo značilno v minulem obdobju, namreč ni več mogoče in pojavila se je težava o dostopnosti financiranja. Hkrati je začelo usihati povpraševanje na izvoznih in domačem trgu, kar bo zmanjšalo gospodarske aktivnosti. Za Slovenijo se zato za prihodnje leto napoveduje bistveno nižja stopnja rasti, kot je letošnja.
"Dejstvo je, da bodo določene panoge iz te krize izšle popolnoma drugačne. To velja za finančni sektor, ki bo prisiljen poslovati na drugačnih osnovah in z drugačno regulacijo. Do sprememb pa bo prišlo tudi v avtomobilski industriji in verjetno tudi v energetiki," je sklenil Košak.
Avtor: STA
