Predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina.
Arhiv STA
Kot je Kosmina povedal v pogovoru za Večer, časa za dezinvestiranje ni ravno veliko. Poiskati bo treba ustreznega kupca in svetovalca, o morebitni prodaji pa bo na koncu odločil nadzorni svet. Ali pa morda celo skupščina, odvisno od tega, ali bo paket večji od 25 odstotkov sredstev družbe, je pojasnil.
Nadzorni svet Istrabenza po Kosminovih besedah konkretnih rokov sicer ni postavil, računa pa, da bi v prvih treh mesecih oz. najkasneje do aprila prihodnjega leta morali imeti odgovore na to. "Upanje je tudi, da se bo trenutna finančna kriza do takrat omilila in da bodo banke lahko ponovno odprle kreditni potencial," je poudaril.
Istrabenz po Kosminovih besedah ne propada, temveč se bori s problemi, ki jih mora rešiti. "Istrabenz bo prav gotovo ostal in nadaljeval delovanje, morda z nekoliko manjšim obsegom svojega poslovanja, a prepričan sem, da bo ostal," je zatrdil.
Odstop Toneta Turnška iz nadzornega sveta Istrabenza je za Kosmino nerazumna odločitev, saj nadzorniki niso sprejeli predloga za prodajo Droge Kolinske in Petrola, temveč so upravo le pooblastili za nadaljevanje pogovorov o možnem interesu za nakup teh dveh naložb.
"Na tej seji nismo sprejeli nobenega sklepa o prodaji. Zatiskati si oči pred Istrabenzom, preobremenjenim z bančnimi krediti, pa je zatiskanje oči pred problemom, ki ga je treba rešiti. Druge rešitve, kot je prodaja dela premoženja, za zdaj ne vidim," pravi prvi Istrabenzov nadzornik.
Glede Petrolove napovedi zamenjave nadzornega sveta na naslednji izredni skupščini Istrabenza v decembru je Kosmina dejal, da je argument Petrola, da nimajo svojega predstavnika v nadzornem svetu, ki bi zastopal njihove interese, napačen, saj "nadzorni svet po imenovanju ne predstavlja nikogar, ampak zgolj samega sebe. Odgovoren je za nadziranje vodenja poslov družbe".
Kosmina trdi, da "ne bo jokal", če ga bodo na decembrski skupščini Istrabenza "odrezali". "Konec koncev je minilo 42 let, odkar sem prvič prestopil Istrabenzov prag. Nisem utrujen, naveličan pa sem že," je dejal.
V odnosih Istrabenza s Petrolom so bili po Kosminovih pojasnilih vedno problemi. Čeprav Istrabenz ne trguje več z naftnimi derivati, je še vedno zanimiv, tako Kosmina, morda kot naložba. "Zakaj Petrol hoče prevzeti Istrabenz, mi ni jasno. Razen če morda želi tako zaključiti svoje zgodovinske napore za pokoritev Istrabenza?"
Prodajo naftne dejavnosti družbi OMV je Kosmina označil kot napako. Po prodaji se je Istrabenz pospešeno začel spreminjati v finančni holding, kar danes je. V smernicah strateškega razvoja skupine Istrabenz do 2007 je bilo zapisano, da se bo naftna dejavnost razvijala in širila na trgih nekdanje države. To se ni zgodilo, je spomnil Kosmina.
Kot je pojasnil, je uprava v letu 2004 nadzornemu svetu predlagala prodajo zaradi grožnje OMV, ki je želel prevzeti strateško vodenje v skupni naftni družbi. Nadzorniki so predlog uprave podprli, tudi Kosmina je glasoval za. "Napovedal pa sem, da je to zelo pomembna strateška odločitev, saj se Istrabenz s tem odreka svoji glavni dejavnosti, kar bo imelo vsestranske negativne posledice. Očitno sem imel prav," je še dejal.
Avtor: STA
