Poslovna stavba Nove kreditne banke Maribor (NKBM).
Arhiv STA
Komisija za preprečevanje korupcije v načelnem mnenju, ki ga je sprejela v četrtek, sicer ne navaja, za katero gospodarsko družbo gre. Iz navedbe, da je ponudba delnic banke v lasti države malim vlagateljem potekala med 19. in 27. novembrom 2007, pa je mogoče sklepati, da se sum korupcije nanaša na javno prodajo NKBM.
Medtem ko je komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe države 30. novembra 2007 sprejela dokončno ceno ene delnice ter tudi razmerje razdelitve delnic med male in dobro poučene vlagatelje, pa je iz zapisnika seje, ki je bila tri dni pozneje, razvidno, da so bile naknadno izvršene spremembe. Te so člani komisije pripravili na zahtevo nepristojne nadrejene uradne osebe s pristojnega ministrstva.
Omenjena uradna oseba je komisiji predlagala, naj se zmanjša delež za prodajo domačim dobro poučenim vlagateljem in poveča delež za prodajo malim vlagateljem. Ker ta uradna oseba nima pristojnosti dajati navodil komisiji, opisani dogodki pa tudi ne izpolnjujejo zahteve po preglednosti postopkov prodaje ter enakopravnemu obravnavanju ponudnikov, gre za ravnanje, ki ustreza definiciji korupcije.
Vlada po ugotovitvah komisije pri tem tudi ni upoštevala opozoril mednarodnega finančnega svetovalca, da je mogoče dolgoročno lastništvo banke zagotoviti le v primeru, da se tujim institucionalnim investitorjem nameni vsaj za 135 milijonov evrov delnic NKBM. Umik tujih dobro poučenih vlagateljev v kratkem času takoj po uvrstitvi delnic banke na Ljubljansko borzo napeljuje na možnost izbire napačne metode prodaje delnic banke v lasti države, sklepa komisija za preprečevanje korupcije.
Delnice NKBM so kupili tudi nekateri člani komisije za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe države, pri čemer pa se zastavi vprašanje konflikta interesov. Imeli so tudi notranje informacije, in sicer že omenjeno opozorilo finančnega svetovalca, da bodo tuji institucionalni investitorji zaradi premajhnega kupljenega deleža kapitala banke svoje naložbe v delnice obravnavali kot kratkoročne in jih razmeroma hitro prodali. To se je dejansko tudi zgodilo.
Ker nekateri člani komisije za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe države ob nastanku konflikta interesov pristojnih niso seznanili, da bodo tudi sami sodelovali v postopkih nakupa delnic oz. niso odstopili, so kršili dolžno ravnanje in si s tem ob informacijah, s katerimi so razpolagali, seveda zagotovili možnost pridobitve koristi ob kupoprodajnih transakcijah z delnicami banke, do katerih brez sodelovanja v tej komisiji ne bi mogli. Zato gre pri njihovih dejavnostih za ravnanje, ki ustreza definiciji korupcije, še navaja komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos.
Država je, kot je znano, v prvi fazi privatizacije prodala 49-odstotni delež v NKBM. Mali vlagatelji so skupaj kupili 24 odstotkov delnic, institucionalni vlagatelji pa 25 odstotkov, od tega domači 10,19 odstotka in tuji preostalih 14,81 odstotka.
Avtor: STA
