Novinarska konferenca Telekoma Slovenije, na kateri so predstavili poslovne rezultate za letošnje devetmesečno obdobje in izpostavili uspehe nekaterih hčerinskih družb.
Direktor družbe Avnteta.si Iztok Klančnik, član Telekomove uprave Filip Ogris Martič in predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) je bil v devetmesečju s 107,3 milijona evrov za odstotek nižji kot v enakem obdobju lani, dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) pa se je okrepil za sedem odstotkov na 245 milijonov evrov.
Predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je poslovanje skupine v prvih devetih mesecih letos ocenil kot dobro. "Smo eden redkih telekomov v Evropi, ki nam prihodki še rastejo," je poudaril.
Pri tem je posebej izrazil zadovoljstvo nad nadaljnjo rastjo EBITDA, medtem ko je glede nepovečanja EBIT pojasnil, da se velika vlaganja v zadnjih letih kažejo v povečanju amortizacij. Zaradi velikih vlaganj je nižji tudi čisti dobiček. Dodal je še, da upadanje klasične fiksne telefonije nadomeščajo z drugimi storitvami, kot je na primer IP-telefonija, ki pa prinašajo bistveno manjše marže.
Član uprave za finance Filip Ogris-Martič je še dodal, da je rast stroškov nekoliko višja kot rast prihodkov. Stroški po njegovih besedah rastejo bolj hitro med drugim na račun povečanja skupine, ki pa bo v nekaj letih prineslo tudi rast prihodkov. Zadolženost Telekoma sicer danes znaša okrog 370 milijonov evrov, kar pa ob 1,1 milijarde evrov kapitala pomeni bolj ugodno relativno stopnjo zadolženosti kot pred leti. "To je temelj, na katerem gradimo naše načrte nadaljnje regionalizacije poslovanja," je dejal član uprave.
"Telekomunikacije so industrijska panoga, ki se že vrsto let srečuje z velikimi izzivi, nekateri pravijo temu tudi kriza. Povsod je klasična fiksna telefonija v velikem upadanju, upadanje se je začelo pojavljati tudi na področju mobilne telefonije, rasti na področju širokopasovnih komunikacij po Evropi ni več," pa je o stanju v panogi dejal Dremelj.
Slovenija je po njegovih besedah s tega vidika na boljšem - mobilna telefonija ne beleži še upadanja, ampak je celo na vrhuncu, širokopasovne komunikacije še vedno rastejo. "Vendar pa se zavedamo, kako se stvari spreminjajo na področju komunikacij, zato smo na spremembe pripravljeni," je dejal.
Mobitel, največji slovenski mobilni operater, ki je v 100-odstotni lasti Telekoma, je sicer v prvih devetih mesecih na letni ravni poslovne prihodke zvišal za šest odstotkov na 350,3 milijona evrov, EBITDA za devet odstotkov na 123 milijonov evrov, čisti dobiček pa za 14 odstotkov na 48,4 milijona evrov. Dobiček je po besedah glavnega izvršnega direktorja Mobitela Klavdija Godniča večji tudi zaradi dobrega obvladovanja stroškov in poslovnih procesov.
Nadaljnjo rast si bo Telekom zagotavljal zlasti na trgih jugovzhodne Evrope, ki se jo ocenjuje za najbolj perspektivno regijo v Evropi in v kateri je Telekom že močno prisoten. Njihov kosovski ponudnik telekomunikacijskih storitev Ipko, ki je v kratkem času postal tretja največja družba v celotni skupini, ima na primer že 30-odstotni delež na kosovskem trgu mobilne telefonije in 70-odstotni tržni delež pri širokopasovnih priključkih.
Aktivni so tudi na drugih trgih v teh regiji, pri čemer vidijo nekaj obetavnih priložnosti za nakup pomembnejših operaterjev. Ena takih je drugi največji makedonski mobilni operater Cosmofon.
Tudi v ta namen se Telekom z več bankami dogovarja za najem 400 milijonov evrov sindiciranega posojila. Ponudbo so poslali tako domačim kot tujim bankam, pripravljenost sodelovati pa je zaenkrat izrazilo več tujih bank. "Odpirajo se nove priložnosti, na te priložnosti želimo biti pripravljeni, zato smo se pozanimali tudi o možnostih za pridobitev dovolj sredstev, da bomo lahko naše načrte uresničili," je pojasnil Dremelj in dodal: "Banke so pripravljene financirati naše načrte, in to je tisto, kar smo želeli preveriti. Če bomo sredstva potrebovali, vemo, da jih bomo lahko dobili."
Ob vsem tem je prvi mož Telekoma prepričan, da bodo aktualne razmere, ko svet pretresata svetovna finančna kriza in gospodarsko upočasnjevanje, da bo družba znala izkoristiti te razmere kot priložnost za nadaljnji razvoj. Da kriza ponuja priložnosti, je izpostavil tudi direktor Avtente.si, slovenskega sistemskega integratorja v lasti Telekoma, Iztok Klančnik. Kriza namreč tudi v Sloveniji krepi potrebe po izboljšanju poslovnih procesov, kar je priložnost za IT-podjetja.
Skupina Telekom Slovenije naj bi letos v primerjavi z letom 2007 dosegla devetodstotno rast poslovnih prihodkov, kar je v skladu s prejšnjo napovedjo, ter šestodstotno rast EBITDA. Po prvem polletju so sicer napovedovali le 4-odstotno rast EBITDA. Za čisti dobiček pa Telekom ostaja pri napovedi, da bo ostal na ravni lanskega, skupne naložbe pa naj bi dosegle 250 milijonov evrov.
Glede reorganizacije družb v Sloveniji je Dremelj dejal le, da je potrebno začete procese nadaljevati, glede zmanjševanja zaposlenih pa dodal, da Telekom Slovenije že vrsto let na dogovoren oz. mehak način postopno zmanjšuje število zaposlenih, za okrog pet odstotkov letno. Na tak način mislijo delati tudi vnaprej, preverjali pa bodo tudi notranje procese, poiskali rezerve, poskrbeli, da bodo pravi ljudje na pravih mestih, pri vsem tem bo pomembno mesto imel tudi socialni vidik, je nanizal prvi mož Telekoma. Ob vsem tem bodo veliko vlagali v razvoj, omrežja, tehnološko posodobitev.
Na vprašanje glede namere Slovenske odškodninske družbe, da proda svojih 10 odstotkov Telekoma, pa je Dremelj odgovoril le, da je prodaja lastniških deležev v rokah lastnikov.
Avtor: STA
