<<Nazaj na seznam novic
Računsko sodišče za bolj pregleden prikaz uporabe evropskih sredstev
Čas: 27.11.2008 19:18:00
Ljubljana, 27. novembra (STA) - Računsko sodišče je izrazilo mnenje, da prikaz področja sredstev evropskega proračuna v zaključnem računu državnega proračuna ni dovolj pregleden. Zaradi tega je po njihovih ugotovitvah prišlo do zaključka, da je Slovenija neto plačnik v evropsko blagajno, izkazalo pa se je, da je dejansko še vedno neto prejemnica, kaže današnje poročilo.
S tokratno revizijo je računsko sodišče želelo preveriti, kakšne informacije so dostopne v zaključnem računu slovenskega državnega proračuna, saj je to trenutno edini dokument, posredovan državnemu zboru in javnosti, ki podaja vsaj delno informacijo o tem, kakšen je finančni tok med evropskim in državnim proračunom, je v današnji izjavi za javnost pojasnilo sodišče.
Računsko sodišče meni, da prikaz področja sredstev evropskega proračuna v zaključnem računu državnega proračuna ni dovolj pregleden, saj sam zaključni račun ne daje dovolj kratkih, jasnih in celovitih informacij, ki bi nudile popoln pregled nad črpanjem evropskih sredstev.
Iz podatkov zaključnega računa državnega proračuna je po navedbah sodišča mogoče ugotoviti, da je bilo v državnem proračunu realiziranih le malo manj kot 60 odstotkov načrtovanih prihodkov, saj ni bilo realiziranih za 235 milijonov evrov načrtovanih prihodkov. Tako so plačila sredstev v evropski proračun za 8,7 milijona evrov presegala prejeta sredstva iz evropskega proračuna.
V letu 2007 je bilo sicer načrtovano, da bo državni proračun evidentiral za 582 milijonov evrov prejetih sredstev iz EU, dejansko pa je bilo realiziranih le 347 milijonov evrov. Najslabša realizacija, le 25-odstotna, je izkazana pri prejetih sredstvih iz strukturnih skladov. Po ugotovitvah računskega sodišča tako majhna realizacija na področju strukturnih skladov ni bila le posledica dinamike črpanja, ampak tudi neustreznega načrtovanja, ki je temeljilo na nerealnih predpostavkah. Za kar 38 odstotkov ali približno 90 milijonov evrov načrtovanih prihodkov ni bilo pogojev, da bi lahko bili ustvarjeni.
Vsa plačila, ki jih državni proračun prejme iz evropskega proračuna, pa niso takoj zabeležena kot prihodek državnega proračuna, ampak so najprej nakazana na posebne namenske podračune v okviru enotnega zakladniškega računa države ali pri Banki Slovenije. Teh podračunov in njihovih skrbnikov je veliko, nobena institucija pa ni zadolžena za sistemsko spremljanje vseh prejetih sredstev. Poleg tega pa Evropska komisija del sredstev izplača tudi neposredno upravičencem izven državnega proračuna.
Na podlagi podatkov, ki jih je prejelo od Evropske komisije, je računsko sodišče zato poleg neto položaja državnega proračuna izračunalo še dva neto položaja Slovenije. Neto položaj Slovenije brez prejemnikov izven državnega proračuna je bil tako dejansko pozitiven, saj so prejeta sredstva iz evropskega proračuna na namenske podračune in neposredno v državni proračun za 6,5 milijona evrov presegala plačila sredstev v evropski proračun. Na ravni Slovenije kot celote, to je vključno s prejemniki izven državnega proračuna, pa je bil izkazan celo presežek v znesku 31,3 milijona evrov.
Iz zaključnega računa državnega proračuna obenem ni razvidno, ali je pri izvajanju politik EU prišlo do napak in nepravilnosti, ki so pripeljale do finančnih korekcij, zaradi katerih bi Slovenija lahko izgubila del dodeljenih sredstev.
Ker v Sloveniji ni institucije, ki bi celovito zajemala podatke o prilivih iz evropskega proračuna, je računsko sodišče ministrstvu za finance naložilo, da sproži postopke za pripravo standardnega formata poročanja, ki bo celovito obravnavalo finančne tokove evropskih sredstev in stanje na področju črpanja. "Zaradi nujnosti, da vlada in državni zbor razpolagata s celovito sliko, smo ministrstvu za finance naložili, naj navede, kako bo državnemu zboru in javnosti letno poročalo o tej problematiki," je zaključilo računsko sodišče.
Avtor: STA
