Gospodarska zbornica Slovenije.
Arhiv STA
Približno 200 milijard evrov ustreza okrog 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Države članice naj bi zagotovile okoli 170 milijard evrov, Evropska komisija pa bo skupaj z Evropsko investicijsko banko zagotovila 30 milijard evrov.
Pri prispevku članic gre za povprečno 1,2 odstotka BDP, pri čemer bodo nekatere države temu namenile več, druge manj.
Načrt pomeni nekakšen nabor priporočil, iz katere si lahko države članice izberejo tiste ukrepe, ki jim ustrezajo. Načrt konkretno obsega deset pobud.
V GZS poudarjajo, da je bil načrt komaj uradno posredovan vsem analitikom in najodgovornejšim v državi, zato ga še proučujejo. V prvem odzivu pa so zatrdili, da je med vrsto priporočil, ki jih vsebuje, najpomembnejši poziv k usklajenemu ukrepanju članic Evropske unije, za kar so prepričani, da je pravilna pot.
Priporočila ukrepov so po navedbah GZS zelo razvojno naravnana in gredo tako na področju avtomobilske industrije kot drugod v smeri spodbud za naložbe v "zeleni" razvoj avtomobilske industrije.
Poleg tega so poudarili, da gredo vsi predlagani ukrepi v smer ukrepov za dvig konkurenčnosti in tehnološki preboj v okviru prizadevanj EU za boj proti podnebnim spremembam, ki zagotavlja tudi nova delovna mesta. Ukrepi za zagotavljanje delovnih mest pa se usmerjajo v poenostavitve za črpanje EU socialnega sklada in so namenjeni aktivnejši politiki zaposlovanja, so še sporočili z GZS.
"Duh kriznega paketa ukrepov Evropske komisije gre v smeri ukrepov, ki smo jih tudi mi predlagali novi vladi in ki so v veliki meri načeloma zajeti v koalicijskem sporazumu," je za STA še poudarila izvršna direktorica za zakonodajo in politike na GZS Alenka Avberšek.
Na GZS obenem zatrjujejo, da popolnoma zaupajo, da bo vlada našla prave poti in prave oblike, s katerimi bo za reševanje finančne in gospodarske krize namenjena javna sredstva uporabila na način, ki bo nosilnemu izvoznemu sektorju ter z njim povezanim podjetjem prinesel največje neposredne in posredne koriti.
Pričakujejo pa, da bodo priporočila komisije pomenila podporo ukrepom naše vlade v smeri jamstev podjetjem za posojila, ki jih potrebujejo za naložbe v raziskave in razvoj, odložitve plačil in nižjih prispevkov za socialno varnost, plačila razlike od možnega do zakonsko opredeljenega minimalnega delovnega časa in drugih ukrepov za razbremenitev gospodarstva.
O začasno nižji stopnji davka na dodano vrednost pa je na pristojnih organih potreben preračun, do kod in kako je to izvedljivo, so še poudarili na GZS.
Na predloge Bruslja so se odzvali že tudi v Konfederaciji evropskih gospodarskih združenj BusinessEurope. Izrazili so strinjanje s priporočili komisije in pozvali k jasni zavezi članic unije, da sprejmejo pakete spodbud za gospodarstvo v vrednosti najmanj 1,2 odstotka BDP, medtem ko od tistih članic, ki si lahko privoščijo še več, pričakujejo še bolj drzne načrte.
Vzporedno z načrti komisije so v BusinessEurope pozvali še k nujnemu ukrepanju za zagotovitev normalnega financiranja gospodarstva na finančnih trgih ter k dodatnemu povečanju mehanizma EU za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci.
Evropska komisija je konec oktobra predlagala dvig zgornje meje v okviru tega mehanizma z 12 na 25 milijard evrov, v BusinessEurope pa pričakujejo še večje zvišanje. EU je sicer v okviru tega mehanizma s 6,5 milijarde evrov že pomagala Madžarski.
Avtor: STA
