Evropska komisarka za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva.
Arhiv STA
Trgovci so lahko potrošnike pretentali denimo s prekomernim zaračunavanjem stroškov, zavajanjem z oglasi na spletu ali pa niso podali obveznih podatkov glede finančnih proizvodov, ki bi jih sicer morali. Po mnenju Bruslja lahko te nezakonite prakse, če se zgodijo večjemu številu potrošnikov, te občutno oškodujejo, ob tem pa tudi sprožijo nepošteno konkurenco in motnje na trgu.
Zelena knjiga obravnava ovire za učinkovite kolektivne odškodninske zahtevke potrošnikov, in sicer glede dostopa, uspešnosti in zmožnosti, da si potrošniki take postopke sploh uspejo privoščiti. Komisija pri tem išče rešitev, ki bi oškodovancem zagotovila vračilo škode, po drugi strani pa preprečile neutemeljene pritožbe.
Skupinski postopki so po oceni Bruslja vedno bolj pomembni, saj se trgi širijo in vse bolj povezujejo. Portugalskim potrošnikom je denimo uspelo z zahtevkom proti telekomunikacijskemu podjetju, ki je zaračunavalo strošek za priklop. Lizbonsko sodišče je odločilo, da mora podjetje denar potrošnikom vrniti, tožba pa je bila vredna kar 70 milijonov evrov.
V Sloveniji denimo razen v primeru zavarovalništva ni izvensodnih shem, ki bi se ukvarjale s spori med potrošniki in podjetji. Po podatkih komisije obstaja postopek za manjše odškodninske zahtevke do 830 evrov, v trgovinskih sporih pa do 2080 evrov. Gre za hiter postopek, a omejen le na manjše zahtevke, medtem ko ni na voljo kolektivnih odškodninskih zahtevkov, še poudarjajo v Bruslju.
Kot kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometer, kar 72 odstotkov slovenskih potrošnikov, ki so se pritožili trgovcem in niso bili zadovoljni z njihovim obravnavanje primera, postopka ni nadaljevalo. Povprečje EU je 51 odstotkov.
Dobri dve tretjini slovenskih potrošnikov bi nadaljevali postopek pred sodiščem, če bi se jim pridružili še drugi potrošniki (povprečje EU je 76 odstotkov), sicer pa jih petina meni, da je reševanje postopkov pred sodiščem lahko (povprečje EU je 30 odstotkov), dve petini pa, da je lažje alternativno reševanje sporov.
Izstopa podatek, po katerem kar 55 odstotkov slovenskih potrošnikov ne zaupa javnim organom, da bodo zaščitili njihove pravice. Povprečje v EU namreč znaša 37 odstotkov, so pojasnili v Bruslju.
Komisija pričakuje odzive na zeleno knjigo do 1. marca 2009, sama pa v njej omenja nekaj možnosti - od nobenih ukrepov do sodelovanja med državami članicami, od obvezujočih do neobvezujočih ukrepov. Komisija izda zeleno knjigo o določeni aktualni temi z namenom, da sproži razpravo v državah članicah. Odzivi pokažejo, ali deluje v pravi smeri ali ne. Sistem kolektivnih odškodninskih zahtevkov potrošnikov ima v EU vzpostavljenih le 13 držav.
Avtor: STA
