Zasedanje finančnih ministrov EU o možnih rešitvah finančne krize.
Luksembušrki premier Jean Claude Juncker in predsedujoča, francoska gospodarska ministrica Christine Lagarde in nemški finančni minister Peer Steinbrück.
Francosko predsedstvo EU je za ministre pripravilo dokument o mednarodni finančni ureditvi, v katerem predlaga nekaj konkretnih zavez, ki bi jih lahko sprejeli voditelji na vrhu 15. novembra v ZDA. Med 11 konkretnimi zavezami, ki bi jih lahko EU predlagala na vrhu v Washingtonu, je bila, tako predsedujoča, francoska finančna ministrica Christine Lagarde, problematična predvsem točka, ki govori o spodbujanju mednarodno usklajenega odziva na prihodnje makroekonomske izzive.
Ministri so podprli druge možne predlagane zaveze, in sicer glede večje preglednosti finančnih trgov in sprejetja potrebnih ukrepov, da nobena finančna institucija, trg ali jurisdikcija ne bi ostala neregulirana in brez nadzora.
Obenem so podprli tudi stališče, da bodo agencije za ocenjevanje javnega kreditnega tveganja registrirane in da bodo spoštovale pravila dobrega vodenja, da bodo njihove dejavnosti ustrezno nadzorovane ter da bodo pripravljeni kodeksi ravnanja za odpravo spodbud k prevzemanju pretiranih tveganj v finančnem sektorju, tudi s pomočjo sistemov nagrajevanja.
Strinjali so se tudi glede večje medsebojne skladnosti računovodskih in bonitetnih standardov, usklajene opredelitve kapitala prvega reda v zvezi s kapitalsko ustreznostjo, da se zagotovi homogena kakovost kapitala, ter spodbud za obvladovanje tveganj glede listinjenja in okrepljenega čezmejnega sodelovanja med nadzorniki in regulativnimi organi.
Podporo so izrazili tudi glede spodbujanja nove kulture upravljanja finančnih institucij, krepitve mehanizmov za obvladovanje tveganja in večje neposredne odgovornosti vodstev institucij, ob tem pa tudi glede izboljšav pri obvladovanju likvidnostnih tveganj in pripravi konkretnih rešitev za izboljšanje mednarodnega gospodarskega upravljanja.
Za svetovni vrh si prizadeva prav EU, ki sama čuti hude posledice finančne krize, ki se je začela v ZDA. Bajuk je pri tem povedal, da bo moral IMF v prihodnje "odigrati pomembno vlogo", njegov obseg delovanja se mora razširiti, jasno pa je tudi, da se morajo "pravila igre, ki jih bo mednarodna skupnost določila", dosledno upoštevati v vseh državah po svetu.
Obstaja "zelo široko soglasje, da mora EU nastopati soglasno", to so namreč "globalni problemi, ki zahtevajo globalne rešitve," je po zasedanju povedal minister Bajuk. Dodal je, da se je treba pri iskanju rešitve osredotočiti na vzroke krize, saj je eden ključnih problemov ta, da organi nadzora in regulacije niso delovali v takšnem obsegu, kot je to zahtevala realnost.
"Institucije na globalni ravni, ki so za te stvari odgovorne, niso imele zadostne moči. Govorim predvsem o IMF, ki mora odigrati zelo pomembno vlogo," je pojasnil minister. Pomembno je, da "relativno manjše države, ki nismo in nikdar ne bomo članice skupin G7, G8 ali G20, vztrajamo pri stališčih glede večje pomembnosti institucij in pravil igre, ki jih je treba spoštovati", je prepričan minister. V tej smeri naj bi francosko predsedstvo dokončno oblikovalo dokument za pripravo na svetovni vrh, kar bo tudi glavna tema na petkovem izrednem vrhu EU v Bruslju.
Finančni ministri EU so danes načelno podprli tudi idejo načrta za oživitev gospodarstva, ki ga je Evropska komisija napovedala 29. oktobra, podrobnosti o njem pa bo predstavila 26. novembra. Sveženj vključuje nekatere ukrepe za pomoč družinam, najbolj ranljivim skupinam in delavcem.
Pri tem so se države strinjale, da je pakt o stabilnosti in rasti dovolj prožen in da niso potrebne nove sistemske ureditve. Ne potrebujemo načrta izven pakta, kar pomeni tudi spoštovanje triodstotne meje proračunskega primanjkljaja, je pojasnil Bajuk.
Ni pa bilo soglasja pri davčnih zadevah. Na tem področju se namreč odloča s soglasjem in ne s kvalificirano večino. Ministri se niso poenotili glede različnih davčnih tem - govora je bilo o predlogu sprememb direktive v zvezi z uporabo nižjih stopenj DDV, o boju proti davčnim goljufijam ter dogovoru z Liechtensteinom o preprečevanju goljufij in drugih nezakonitih dejavnosti.
Slovenija je pri vprašanju prostocarinskih prodajaln v povezavi s trošarinami in carinami nastopila celo s parlamentarnim pridržkom. Zadeva se nanaša predvsem na Grčijo, ki želi te trgovine obdržati. Kot vsebinsko sporen je bil na zasedanju za Slovenijo člen, ki govori o prostocarinskih prodajalnah na kopenskih mejah, kjer je francosko predsedstvo kot rok za njihovo zaprtje za države, ki te prodajalne še imajo, predlagalo leto 2017.
"Slovenija se zavzema za enakopravno obravnavo vseh članic, rok do leta 2017 pa je predolg glede na prehodno obdobje, ki ga je dobila Slovenija ob vstopu v EU," je poudaril minister Bajuk. Slovenija je na omenjeni člen že na delovni ravni vložila parlamentarni pridržek, zato bo končna odločitev v rokah novega državnega zbora.
Avtor: STA
