<<Nazaj na seznam novic
Potrošniki podpirajo obvezno označevanje hranilne vrednosti živil
Čas: 4.11.2008 10:36:00
Ljubljana, 4. novembra (STA) - Slovenski potrošniki podpirajo obvezno označevanje hranilnih vrednostih, ki naj bi veljalo za vsa živila. Pri oznakah so pozorni predvsem na vsebnost maščob, vitaminov in mineralov ter sladkorjev, manj pa na vsebnost prehranskih vlaknin in ogljikovih hidratov, v raziskavi ugotavlja ministrstvo za zdravje.
Obvezno označevanje hranilne vrednosti živil podpira 92 odstotkov vprašanih, 20 odstotkov jih vedno pregleda označeno hranilno vrednost živila, 45 odstotkov vprašanih pa to stori pogosto. Energijski vrednosti živil, katere pozornost so na lestvici od ena do pet ocenili s povprečno oceno 2,98, nikoli ne posveča pozornosti 25 odstotkov anketiranih in 17,5 odstotka vedno.
Maščobe sodijo med hranilne vrednosti, na katere so potrošniki najbolj pozorni (povprečna ocena 3,46). Nanje je vedno pozornih 37 odstotkov vprašanih, 20,5 odstotka pa nanje ni nikoli pozornih. Na transmaščobne kisline (povprečna ocena 2,64) ni nikoli pozornih 38 odstotkov vprašanih, 19 odstotkov je pozornih vedno.
Na vsebnost sladkorja (povprečna ocena 3,25) je vedno pozornih 33 odstotkov vprašanih, medtem ko 24 odstotkov na vsebnost sladkorja ni nikoli pozornih. Na sol (povprečna ocena 2,68) ni nikoli pozornih 34,5 odstotka vprašanih, 18 odstotkov je pozornih vedno. Vsebnosti ogljikovih hidratov (povprečna ocena 2,95) nikoli ne posveča pozornosti 26 odstotkov vprašanih, 18 odstotkov je takih, ki so nanje vedno pozorni.
Na prehranske vlaknine (povprečna ocena 2,69) 35 odstotkov vprašanih ni nikoli pozornih, vedno je pozornih 17 odstotkov. Vprašani so precej pozorni na vsebnost mineralov in vitaminov (povprečna ocena 3,35); na njih je vedno pozornih 29 odstotkov vprašanih, 22 odstotkov nanje ni nikoli pozornih. Na beljakovine (povprečna ocena 2,94) nikoli ni pozornih 26 odstotkov vprašanih, 17 odstotkov je vedno pozornih.
Od vseh vprašanih jih je 49 odstotkov opazilo označbo hranilne vrednosti v obliki priporočenega dnevnega vnosa. Večina vprašanih, 64 odstotkov, meni, da je tudi na alkoholnih pijačah potrebno označevanje energijske vrednosti.
Gensko spremenjenim organizmom (GSO) nasprotuje 58,5 odstotka vprašanih. Med razlogi za nasprotovanje GSO je na prvem mestu nezaupanje v študije o domnevni netveganosti (38 odstotkov), sledi prepričanje, da imajo GSO lahko nezaželen vpliv na okolje (29 odstotkov). Rezultati nakazujejo, da se naklonjenost javnosti za uživanje gensko spremenjene hrane povečuje, saj je leta 2005 opravljena študija Eurobarometra pokazala, da 80 odstotkov prebivalcev Slovenije ne podpira živila iz GSO.
Tematika opravljene ankete je za ministrstvo posebno zanimiva, saj mora izoblikovati stališče v povezavi z novim zakonodajnim aktom predlogom uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Omenjen predlog uredbe je zanimiv tako za potrošnike, ki morajo biti seznanjeni s karakteristikami živila, kakor tudi za industrijo, za katero predstavlja vsaka sprememba na embalaži dodatno finančno obremenitev.
V predlaganem zakonodajnem aktu je predvideno obvezno označevanje hranilne vrednosti, ki navaja energijsko vrednot (to merimo z kalorijami oz. kJ) in označbo hranil (maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati, sladkor, soli...) na živilih. Ta naj bi bila dobro vidna in zato označena na osrednjem vidnem polju. "Za takšen pristop se je Evropska komisija odločila med drugim tudi zaradi naraščajočega trenda prekomerne telesne teže in debelosti v EU, čemur smo priča tudi v Sloveniji," so še navedli na ministrstvu.
Ministrstvo je raziskavo javnega mnenja o željah potrošnikov v povezavi z označevanjem hranilne vrednosti živil opravilo med 20. in 22. oktobrom, na vprašanja pa je odgovarjalo 721 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Avtor: STA
