Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.
Računovodja.com - Portal z računovodskimi in davčnimi informacijami

Uporabniška navigacija Uvrsti stran med priljubljene

 


<<Nazaj na seznam novic

Na GZS o obdavčitvi dela v Sloveniji (dopolnjeno) z odzivom ministrstva za finance

Čas: 3.9.2008 18:04:00
Kategorija: Slovensko gospodarstvo


Foto Foto servis

Problemska konferenca z naslovom Obdavčitev dela v Sloveniji, ki jo je pripravila GZS.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič in izvršna direktorica v GZS Alenka Avberšek.

Efektivna davčna stopnja, s katero je obdavčeno delo, je v EU v letu 2006 v povprečju znašala 35,2 odstotka. Pri tem je v državah centralne Evrope obdavčitev višja od povprečja, v Sloveniji denimo znaša 37,6 odstotka, je povedala Vesna Uršič z GZS. Članice EU si sicer prizadevajo, da bi znižale obdavčitev dela, vendar proces poteka zelo počasi, je ugotovila. Obdavčitev se je zmanjševala le do leta 2005, zatem pa je ta trend zastal.

Če davčnega sistema in obdavčitve dela ne bomo hitro spremenili, bomo zamudili priložnost, da ostanemo na vlaku konkurenčnosti, je opozoril Hribar Milič. Kot je prepričan, lahko vlade prav z davčno politiko zelo učinkovito usmerjajo razvoj držav - ali v potrošništvo ali pa v investiranje v razvoj in prihodnost.

V Sloveniji je treba po njegovih besedah narediti vse, da bo prihodnji gospodarski razvoj temeljil na znanju. S tem pa je povezano vprašanje davčne zakonodaje, ob čemer je opozoril, da je Slovenija nadpovprečno davčno obremenjena, in sicer tako z neposrednimi davki kot s prispevki iz naslova plač. Kolektivne pogodbe še dodatno obremenjujejo gospodarstvo, je dodal.

Ob tem je Hribar Milič predstavil izračune, iz katerih je razvidno, da je razmerje med neto plačami in celotnimi stroški dela kljub nedavnemu znižanju dohodninske lestvice izredno progresivno. Če je bruto plača dobro plačanega direktorja skoraj 20-krat višja od bruto plače delavca z minimalno plačo, pa je neto plača višja le še 11,8-krat. Če upoštevamo še regres, prevoz in malico, je razmerje še nižje, in sicer ena proti 8,2, ob upoštevanju otroškega dodatka ter drugih socialnih prejemkov pa prejme omenjeni direktor le še 6,8-krat višje izplačilo od delavca z minimalno plačo.

S tako veliko progresivnostjo se destimulira slovensko gospodarstvo in tudi tuje investitorje, da bi prihajali v Slovenijo in tu financirali razvoj, je opozoril Hribar Milič. "Po volitvah bomo skušali s svojimi predlogi vzpostaviti predloge, da bodo prišli s spremembami na plan," je napovedal.

Na ministrstvu za finance pravijo, da navedene trditve ne držijo. Obremenitev dohodkov iz dela z davki se namreč znižuje že od leta 2005, je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost.

Proces razbremenjevanja dohodkov iz dela se je po pojasnilih ministrstva začel z reformo dohodnine v letu 2005, ko je bila uveljavljena globalna razbremenitev dohodkov, najbolj tistih v nižjih dohodkovnih razredih. Nadaljeval se je v letu 2006 z uveljavitvijo novele zakona o davku na izplačane plače, s katero je bilo določeno postopno zniževanje tega davka do leta 2008 in ukinitev leta 2009, z uveljavitvijo reforme dohodnine leta 2007, po kateri se je zmanjšala obremenitev aktivnih dohodkov preko povečanega neobdavčenega dela dohodka in preko zmanjševanja progresivnosti davčnih stopenj, ter s spremembami dohodnine v letu 2008, s katerimi je bila z uvedbo dodatne splošne olajšave dosežena nadaljnja razbremenitev oseb v najnižjih dohodkovnih skupinah.

"Že iz statističnih podatkov za preteklo leto je možno videti učinke davčne reforme, kot je npr. višja rast neto plač od bruto plač. Povprečna realna neto plača se je zaradi učinka davčne reforme od leta 2004 do 2008 povečala za nekaj manj kot sedem odstotkov," izpostavljajo na ministrstvu. Pri povprečni plači se dohodnina zniža za 28 odstotkov v primerjavi z letom 2004. Realna minimalna plača se je v istem obdobju prav tako povečala, in sicer za 12,2 odstotka, dohodnina pa znižala za več kot 90 odstotkov, kar je posledica znižanja davčne obremenitve. Povprečna stopnja davkov in prispevkov je v letu 2006 znašala 36,2 odstotka, za leto 2007 pa se je znižala na 35,04 odstotka, dodajajo.

Podatki o deležu davkov v bruto dohodku (davčni primež) na ravni 167 odstotkov povprečne plače v letu 2007 pa po navedbah finančnega ministrstva kažejo, da je ta delež v Sloveniji znašal 16,7 odstotka, medtem ko je bilo povprečje deleža davkov v bruto dohodku v državah članicah OECD 22,4 odstotka, v državah članicah EU-15 pa celo 23,5 odstotka, torej je v Sloveniji pod povprečjem navedenih držav. V letu 2008 in 2009 se bosta navedena deleža v Slovenji še znižala glede na že uveljavljene ukrepe.

Potrebna je tudi prenova pokojninskega sistema, pa je na konferenci pozvala Romana Milič z GZS, ki je predstavila primer izračuna višine pokojnine. Kot je ugotovila, je sedanja populacija zaposlenih v izrazito neenakopravnem položaju glede na dolgoletni sistem solidarnosti pokojninske blagajne. Sedanji zaposleni plačujejo prispevke tako kot njihovi predhodniki, a so prisiljeni plačevati tudi v dodatno pokojninsko blagajno.

Sistem bo tako terjal temeljito prenovo, ki pa nikar ne sme iti v zmanjševanje pravic, je opozorila Miličeva. Med drugim je predlagala, naj se končno določi zgornji limit bruto prejemkov, od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost, po njenem mnenju pa bi bilo treba razmisliti tudi o dohodninski lestvici in stopnjah obdavčitve, saj se zaposleni po veljavnem sistemu zelo hitro znajdejo v najvišjem razredu.

Avtor: STA




Zasnova, izvedba in vzdrževanje Carpe diem, d.o.o., Kranj in Računovodja.s d.o.o. | Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti
E-pošta: Info | Webmistress

Vse novice na dan 3.9.2008:
12:41: V Mariboru odprli Center za Dravo

12:15: Poštne storitve in storitve mobilne telefonije v polletju z rastjo

13:42: SCT in Primorje bosta preučila odškodninski zahtevek

13:41: Na GZS o obdavčitvi dela v Sloveniji

13:29: V Piranu nadgrajujejo centralno čistilno napravo

13:27: Ljubljanska borza: Indeksi izgubili še tretjino odstotka (krajše)

13:12: Domelu eno leto po ujmi 3,5 milijona evrov državne pomoči

13:08: Meddržavna komisija za Nek o reviziji programa razgradnje

13:05: Z dogovorom do večjega zaposlovanja mladih

14:49: Upravni odbor KGZS o odločbah za vračilo sredstev kmetov

14:37: Podobnik obiskal Tehnično-informacijsko pisarno na Ptuju

14:19: Nadzorniki Javorja o proizvodnji stolov Kli Logatca v likvidaciji

14:03: Iskra Avtoelektrika z družbo v skupnem nastopu v Indiji

15:39: Vzajemna z dopolnjenim nadzornim svetom

15:17: Žerjav: Prav je, da se je Dars odločil za odškodnino

15:17: Vegro Stiftung prodal delež v KD Group

15:06: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

14:54: Ljubljanska borza: Indeksi izgubili še tretjino odstotka (daljše)

16:48: SCT in Primorje bosta preučila odškodninski zahtevek (dopolnjeno) z dodatnimi pojasnili Darsa glede zahtevka

16:13: Mladinska knjiga Založba imenoval dvočlansko upravo

15:58: Uprava Etola razrešila poslovodstvo hčerinske družbe Etol JVE

15:54: Konec izdaje odločb za ukrepe programa razvoja podeželja

17:25: Zavrnjena tožba v primeru podelitve statusa DOPPS glede vetrnic

17:22: Tri prijave na razpis za upravljalca drugega omrežja DVB-T

18:27: Koprski župan z ruskimi gosti tudi o gospodarskem sodelovanju

18:04: Na GZS o obdavčitvi dela v Sloveniji (dopolnjeno) z odzivom ministrstva za finance

20:39: Probanka v polletju s 17-odstotno rastjo vlog prebivalstva

Zadnjih 10 novic
15:07: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

10:39: Ravenski Metal zaključil tretjo pomembno letošnjo naložbo

10:23: Z uveljavitvijo pravil ustanovitev prvih krovnih skladov

10:00: Slovenske kmete v letu 2009 čaka mnogo sprememb

04:00: Ne bodo več izdajali delovnih knjižic

15:42: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

15:12: Ljubljanska borza krajši teden končala z rastjo

14:29: Podvojili sredstva za sofinanciranje nakupa tehnološke opreme

14:05: Ljubljanska borza: Tečaji mešano (daljše)

13:41: Na Ljubljanski borzi letos izpuhtele milijarde