Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.
Računovodja.com - Portal z računovodskimi in davčnimi informacijami

Uporabniška navigacija Uvrsti stran med priljubljene

 


<<Nazaj na seznam novic

Podjetja opozorila na ovire pri črpanju evropskih sredstev

Čas: 19.8.2008 14:47:00
Kategorija: Slovensko gospodarstvo / Evropska unija


Ljubljana, 19. avgusta (STA) - Slovenska podjetja so pri črpanju evropskih sredstev premalo učinkovita. Razlogi so po prepričanju gospodarstvenikov nepregledni in zapleteni razpisni ter izvedbeni postopki, obenem pa učinki črpanja pogosto ne sledijo zastavljenim razvojnim ciljem, to je dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na svetovnih trgih.

Podjetja želijo izkoristiti sredstva, ki jih za pospeševanje tehnološkega razvoja in raziskav v okviru svojih strukturnih politik namenja Evropska unija. Kot je na okrogli mizi o učinkovitosti črpanju sredstev iz kohezijskega sklada EU, ki so jo danes pripravili na GZS, poudaril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, je cilj doseči dolgoročno konkurenčnost, pri tehnološkem preboju pa gospodarstvo računa na "evropska sredstva, čeprav trenutni rezultati ne zbujajo takšnih občutkov".

Do razpisov prihaja prepočasi, namesto vsebin so v ospredju pravno-formalne zahteve, postopki za poročanje so izjemno zapleteni, večina sredstev pa je namenjena sofinanciranju infrastrukture in ne programom, s katerimi bi povečevali dodano vrednost, so menili predstavniki več slovenskih podjetij. Pohvalili pa so izboljšanje kakovosti razpisne dokumentacije v zadnjih letih ter oblikovanje sinergij in partnerskih odnosov med znanstveno in gospodarsko sfero, ki jih prinašajo razpisi.

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak je opozoril, da je administracijska absorbcija evropskih sredstev očitno večji problem, kot pa se priznava oz. nas prepričuje vlada. Slovenija je po njegovem mnenju najšibkejša na področju vzpostavitve izvedbenih mehanizmov. Vnovič je opozoril, da slabše črpanje evropskih sredstev na srednji rok lahko pomeni dodaten problem, saj bodo za realizacijo projektov potrebna dodatna proračunska sredstva.

Ključno je, da so sredstva počrpana za kakovostne programe. Slovenija je v obdobju 2007-2013 dobila 3,7 milijarde evrov kohezijskih sredstev in "takšnega zneska ne bomo več videli", je poudaril Mrak. "To je potreben, a ne zadovoljiv pogoj, da bomo ta sredstva tudi dobili in jih porabili za višjo gospodarsko rast," je dejal Mrak.

Po oceni ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja bo Slovenija v celoti počrpala sredstva iz obdobja 2004-2006. Spomnil je na dinamiko pogajanj o tekoči finančni perspektivi ter izpostavil, da je Slovenija med uspešnejšimi državami. "V tem trenutku je razpisanih za več kot milijardo evropskih sredstev," je dejal in dodal, da "je najvažnejše, da stvari tečejo", saj gre za "enkratno razvojno priložnost".

"Prepričan sem, da bo slika že konec leta drugačna," je dodal. "Realno je, da pri tej dinamiki razvoja vsebine nekaterih programov niso več ustrezne," se je strinjal minister in pozval k sprotnemu preverjanju in spremljanju. Glede administriranja je poudaril, da "tudi sam osebno ni vedno zadovoljen", vendar so nekateri postopki potrebni. Izpostavil pa je "odprtost za izmenjavo mnenj, želimo pa konkretne pripombe, da jih lažje prenesemo v sistem".

Po besedah Mateje Mešl iz Razvojnega sklada gospodarstva je kar 73 odstotkov sredstev, ki jih je Slovenija dobila za obdobje 2007-2013, namenjenih gradnji fizične infrastrukture. "Za gospodarstvo, spodbujanje podjetništva, vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj je načrtovanih milijarda evrov, od tega le 400 milijonov za razvojne projekte podjetij," je poudarila. S tem se odmikamo od zastavljenih razvojnih ciljev - dviga konkurenčnosti, je opozorila,

Osnovno izhodišče, ki ga upoštevamo pri projektih v okviru strateških planov družbe, je, ali jih lahko hitreje in bolje izpeljemo s pomočjo evropskih sredstev, je poudaril Miloš Šturm iz Hidrie. Bojimo pa se časovnih zamikov pri objavah, prezapletenega poročanja, neustreznega ocenjevanje uspešnosti projektov, je dodal.

Roman Kužnar iz družbe Iskratel, ki približno pet odstotkov od skupno 20 milijonov evrov razvojnega proračuna pridobi na evropskih razpisih, je opozoril na omejevalne pogoje v razpisih o vnaprej opredeljeni višini subvencij glede na velikost podjetja in o predpisanem deležu sofinanciranja za infrastrukturo in razvojne aktivnosti, ki "so skregani z logiko podjetja". Kot priložnost za izboljšavo je omenil opredelitev razpisnih ciljev vsaj leto prej, kot velja za druge razpise v evropski praksi.

"Problem administriranja vodi v nepotrebno zavlačevanje in zapletanje," je bil kritičen Tomaž Savšek iz novomeškega TVP. Preveč pozornosti je namenjeno pravno-formalnim kriterijem, premalo pa vsebini, kar je po njegovem mnenju nesprejemljivo.

Podobno je menil Boris Kuselj iz Save, ki v programu gumarstva več kot 15 odstotkov razvojnega proračuna v višini treh milijonov evrov sofinancira z evropskimi sredstvi. Priprava razpisne dokumentacije se je obrnila v drugo skrajnost, zahtevana metodologija gospodarstvenikov večinoma ni znana, kar zahteva bistveno več časa, je med drugim poudaril.

Avtor: STA




Zasnova, izvedba in vzdrževanje Carpe diem, d.o.o., Kranj in Računovodja.s d.o.o. | Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti
E-pošta: Info | Webmistress

Vse novice na dan 19.8.2008:
00:30: Janša in Gyurcsany danes odpirata avtocestna odseka

08:42: Dars: SCT ni opravil vseh del pri odstranjevanju ometa iz predora Šentvid

09:20: Za delnico Lesnine ponujajo 2000 evrov

10:20: Neurja na telekomunikacijskem omrežju in napravah povzročila veliko okvar

11:31: V Maksimi Holding na izredni skupščini o povečanju kapitala

12:16: Podobnik zaradi neurij predvideva tudi rebalans proračuna

11:59: Tudi Elektro Primorska nad odločitev varuha konkurence, ta napoveduje globe

11:53: Odločitev o nadaljevanju razpisa za predor Markovec v treh dneh

13:38: Junija več delovno aktivnih prebivalcev

13:37: Raziskava kaže velike razlike cen in plač v Sloveniji in Švici

13:30: Ljubljanska borza: Osrednja indeksa navzdol (krajše)

13:28: Vlada znova na obisku v Zasavju (ozadje)

14:47: Podjetja opozorila na ovire pri črpanju evropskih sredstev

14:34: SCT: Izpolnili vse zahteve Darsa glede Šentvida

14:34: Janša in Gyurcsany o slovensko-madžarskem sodelovanju

14:26: Vizjak za konec še na srečanju s kitajskimi gospodarstveniki

14:23: Ljubljanska borza: Osrednja indeksa navzdol (daljše)

15:41: Okoljsko ministrstvo se odziva na pobudo SNS o zaščiti Krke

15:38: Reorganizacije Telekoma letos ni pričakovati

15:25: Dobro poslovanje hčerinske družbe Premogovnika Velenje RGP

15:23: OZS poziva člane k pomoči pri obnovi poslopij

15:17: Minister Erjavec obiskal prizadeto območje Obsotelja in Kozjanskega

15:08: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

16:17: Vlada in gospodarstvo skupaj za tehnološki preboj Slovenije

16:14: V julijskih neurjih v 43 občinah prizadetih 20.160 hektarjev

15:56: Bilančni dobiček Term Dobrna ostaja nerazporejen

16:52: V julijskih neurjih v 43 občinah prizadetih 20.160 hektarjev (dopolnjeno) z oceno državne komisije

Zadnjih 10 novic
15:07: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

10:39: Ravenski Metal zaključil tretjo pomembno letošnjo naložbo

10:23: Z uveljavitvijo pravil ustanovitev prvih krovnih skladov

10:00: Slovenske kmete v letu 2009 čaka mnogo sprememb

04:00: Ne bodo več izdajali delovnih knjižic

15:42: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

15:12: Ljubljanska borza krajši teden končala z rastjo

14:29: Podvojili sredstva za sofinanciranje nakupa tehnološke opreme

14:05: Ljubljanska borza: Tečaji mešano (daljše)

13:41: Na Ljubljanski borzi letos izpuhtele milijarde