Vpisano: 4.10.2017 18:34:03

Spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 86/16)

Vir: FURS

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 86/16 z dne 29. 12. 2016 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik).

Pravilnik je začel veljati 1. januarja 2017. V nadaljevanju pojasnjujemo bistvene spremembe pravilnika.

Kraj obdavčitve telekomunikacijskih storitev in dejanska uporaba in uživanje (črtanje 29. člena)

S črtanjem 29. člena se za določanje kraja obdavčitve telekomunikacijskih storitev, opravljenih med davčnimi zavezanci ne uporabljajo več pravila glede dejanske rabe, ampak zgolj splošna pravila. To pomeni, če davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravi telekomunikacijsko storitev davčnemu zavezancu s sedežem izven Slovenije, se kraj obdavčitve določi v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1.

Spremembe tarifnih oznak (48., 49. in 50. člen)

Sprememba 29. točke prvega odstavku 48. člena – preparati za zaslajevanje (tarifni oznaki: 3824 99 92 in 3824 99 93) in dietetična sol pod tarifno oznako 3824 99 96 je bila potrebna zaradi spremenjenih oznak v kombinirani nomenklaturi za leto 2017.

Tarifna oznaka 96 19 00 51 je bila črtana, ker tarifna oznaka 96 19 00 zajema damske vložke in tampone, otroške plenice in plenične predloge ter podobne izdelke iz kakršnega koli materiala, ne pa tudi mrežastih spodnjih hlač, ki se uvrščajo v tarifne oznake 61 08. Zaradi navedenega se je v 9. točki prvega odstavka 50. člena pri pletenih mrežastih spodnjih hlačah za namestitev inkontinenčnih vložkov črtala tarifna oznaka 9619 00 51.

Ostale spremembe so bile le redakcijske narave.

Oprostitve iz 53. člena ZDDV-1 v zvezi z mednarodnim prevozom (84. člen)

S spremembo 84. člena pravilnika se je uvedel zaščitni ukrep, ki določa, da je plovilo, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo ali je namenjeno opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, upravičeno do oprostitve plačila DDV v zvezi s transakcijami iz a), c) in d) točke 53. člena ZDDV-1, če se dokaže, da opravlja zadevno gospodarsko dejavnost na odprtem morju. Plovila namreč ne smejo biti upravičena do oprostitve plačila DDV pri navedenih transakcijah že, če so vpisana v ladijski register kot plovila, ki so sposobna za plovbo na odprtem morju, ampak morajo uporabo na odprtem morju[1] tudi dokazati.

Pravilnik zato določa, da mora dobavitelj - davčni zavezanec, ki opravlja transakcije iz a), c) in d) točke 53. člena ZDDV-1, za oprostitev plačila DDV v svojem knjigovodstvu zagotoviti vsa potrebna dokazila, ki dokazujejo, da plovilo, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo ali je namenjeno opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, opravlja zadevno gospodarsko dejavnost na odprtem morju. Navedeno pomeni, da morajo upravljavci plovil[2] dobavitelju, ki jih oskrbuje in za katerega veljajo določbe ZDDV-1, dokazati, da navedena plovila opravljajo zadevno gospodarsko dejavnost dejansko in pretežno na odprtem morju. To pomeni, da morajo dobavitelju pri oskrbi predložiti izjavo o plovbi, ki ji predložijo obrazce in potrdila, določene v skladu s pomorsko zakonodajo, oziroma, če ne razpolagajo s slednjimi (npr. v primeru novega plovila, plovila v izgradnji), izjavi predložijo druge dokumente, ki dokazujejo, da plovilo opravlja gospodarsko dejavnost dejansko in pretežno na odprtem morju (npr. pretekla aktivnost upravljavca plovila, pogodba o izgradnji novega plovila). Oblika izjave ni predpisana, izdana je lahko v katerikoli obliki, ki omogoča njeno preverjanje. Naknadna predložitev izjave o plovbi in priloženih dokumentov ni mogoča, saj mora dobavitelj v trenutku oskrbe vedeti, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev ali ne.

V primeru, da dobavitelj pri oskrbi plovila s strani upravljavca plovila ne pridobi ustreznih dokazil, ki potrjujejo, da zadevno plovilo opravlja gospodarsko dejavnost na odprtem morju, od opravljenih transakcij iz točk a), c) in d) 53. člena ZDDV-1 obračuna DDV.

Trošarinska skladišča (86. člen)

Za mineralna olja je davčno skladišče prostor, opredeljen kot trošarinsko skladišče v skladu z zakonom, ki ureja trošarino.

Besedilo drugega odstavka 86. člena je bilo spremenjeno zaradi prenehanja starega in začetka veljavnosti novega Zakona o trošarinah in gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Običajne oblike ravnanja z blagom (96. člen)

Posebna ureditev za davčna skladišča je bila umeščena v ZDDV-1 s spremembo leta 2006 (Ur. list RS, št. 117/06) oziroma na podlagi Obvestila o potrditvi iz 148. člena ZDDV-1 (Ur. list RS 52/07).

Glede na to, da je pri mineralnih oljih pogoj za skladiščenje mineralnih olj v davčnem skladišču to, da mora biti isto skladišče opredeljeno tudi kot trošarinsko skladišče,, je bila ob umeščanju določb o davčnih skladiščih v pravilnik, dana enaka določba kot velja za trošarinska skladišča, in sicer, da je lahko uskladiščeno blago predmet običajnih oblik ravnanja, da se ohrani, izboljša njegov videz ali tržna kakovost ali da se ga pripravi za distribucijo ali nadaljnjo prodajo. Oblike ravnanja pa ne smejo privesti do drugačne osemmestne oznake KN, razen v primeru mineralnih olj, ko oblike ravnanja ne smejo privesti do drugačne štirimestne oznake KN, če je tako dovoljeno po trošarinskih predpisih.

Ker je bilo izhodišče zapisano tudi v ZDDV-1, dejstvo (tretji odstavek 59. člena ZDDV-1), da se za ustanovitev in delovanje davčnega skladišča smiselno uporabljajo določbe carinskih predpisov, ki opredeljujejo carinska skladišča, je bila v pravilnik umeščena tudi določba, da je uskladiščeno blago lahko predmet oblik ravnanja, ki so naštete v Prilogi 72 Uredbe Komisije (ES) št. 2454/93.

V času umeščanja določb o davčnih skladiščih v zakon in njegov podzakonski akt navedena Priloga 72 ni vsebovala nobenih omejitev glede mešanja mineralnih olj. Kasnejša omejitev glede mešanja plinskega olja z biodizlom, usmerjena predvsem na poslovanje carinskih skladišč in izvajanje postopka z ekonomskim učinkom v tem skladišču, je omejila možnost poslovanja tudi v davčnem skladišču, kar pa ni bil namen zakonodajalca ob ustanovitvi davčnih skladišč. V skladu s tretjim odstavkom 96. člena pravilnika, ki se sklicuje na Prilogo 72 Uredbe Komisije (ES) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (po novi carinski zakonodaji Priloga 71-03 iz priloge k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013), se mešanje biodizla s plinskim ali kurilnim oljem lahko prepozna kot običajna oblika ravnanja, če tako dobljena mešanica vsebuje manj kot 0,5 vol. % plinskega ali kurilnega olja (14.b točka Priloge 72).

S črtanjem tretjega odstavka 96. člena pravilnika tako ni več omejitev pri mešanju plinskega ali kurilnega olja z biodizlom, kar pomeni, da se lahko v davčnem skladišču pripravljajo mešanice, ki presegajo 0,5 vol. % plinskega ali kurilnega olja.

Zaračunavanje, plačevanje in zavarovanje plačila DDV pri uvozu, kadar se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev (157. člen)

Glede zamudnih obresti je po novem izrecno opredeljeno, da se le-te zaračunajo v skladu s carinskimi predpisi. To pomeni, da se zamudne obresti obračunavajo v skladu s 114. členom carinskega zakonika Unije.

Če carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva predložitev zavarovanja za plačilo nastalega dolga ali bi ga lahko zahteval, če ne bi bila za zadevno blago predpisana carinska stopnja »prosto«, mora predloženi instrument zavarovanja zavarovati tudi plačilo DDV. Navedena obveznost zavarovanja nastalega dolga ni novost. Novost predstavlja drugi stavek petega odstavka, ki določa, da kadar carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva predložitev zavarovanja za carinski dolg, ki lahko nastane (t.i. morebitni carinski dolg), lahko carinski organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja tudi za zavarovanje plačila DDV. Navedeno pomeni, da zavarovanje DDV v primeru morebitnega dolga po novem ni vedno obvezno. V praksi se tako praviloma za carinske postopke carinskega skladiščenja ali aktivnega oplemenitenja ter za začasno hrambo ne bo zahtevala predložitev zavarovanja za znesek DDV. Podrobnosti glede zavarovanja v posameznih primerih bodo urejene v navodilu o zavarovanju carinskega dolga.

Izjava za izbiro obdavčitve dobave/najema nepremičnine z DDV

Priloga XVII (obrazec DDV-Iz) se nadomesti z novo Prilogo XVII (obrazec DDV-Iz), ki je priloga pravilnika in njegov sestavni del. V navodilu za izpolnjevanje izjave se je uskladilo besedilo z določbami 78. člena pravilnika.

Ostale spremembe pravilnika (členi 82, 83, 87, 88, 93, 117 ter 120) so redakcijske narave in so potrebne zaradi uskladitve z zakonodajo, na katero se nanašajo.

[1] Pojem »odprto morje« se za namene izvajanja DDV zakonodaje razume kot statističen in zajemajoč kateri koli del morja zunaj teritorialnih voda kake države, ki je onkraj 12 morskih milj, merjeno od temeljnih črt, določenih v skladu z mednarodnim pomorskim pravom (Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu – UNCLOS, podpisana v Montego Bayu 10. decembra 1982).

[2] Z upravljavci plovil je mišljena katera koli oseba, ki je zaposlena ali dodeljena lastniku plovila, njegov zastopnik ali podjetje, ki je zadolženo za prevzem odgovornosti za varnost in vzdrževanje plovila.