100si

Vpisano: 24.4.2017 14:39:27

Vlada sprejela odgovor na poslansko pobudo v zvezi z bolniškim nadomestilom za samozaposlene

Poslanec Miha Kordiš je na Vlado RS poslansko pobudo v zvezi z bolniškim nadomestilom za samozaposlene. Poslanec Vlado RS poziva, da v predlog ZZVZZ-1 vključi določbo, po kateri bodo imele samozaposlene osebe, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, pravico do denarnega nadomestila v breme ZZZS najpozneje od četrtega delovnega dne začasne zadržanosti od dela v primeru bolezni ali poškodb, ki niso povezane z delom. Poslanec prav tako predlaga, da v predlogu ZZVZZ-1 vlada zagotovi primerljivo pravico do bolniškega nadomestila tudi vsem ostalim delovnim ljudem, ki dejavnost opravljajo sami in ki v primeru bolezni ne morejo računati na nadomeščanje s strani zaposlenih, družinskih članov ali tretjih oseb. Rešitev mora zajeti vse delovne ljudi v primerljivem položaju, ne glede na pravni status, in sicer zlasti ustanovitelje enoosebnih družb(d.o.o.-jev) in zasebnih zavodov, nekatere kmete in rejnike ipd.).

Vlada RS je na svoji 130. redni seji, ki je potekala 13. aprila 2017, sprejela odgovor, da pravico do nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo urejata Zakon o delovnih razmerjih in ZZVZZ. ZZVZZ ureja postopek in višino povračila nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni. Do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu zaradi poškodbe ali bolezni, ki ni povezana z delom, izplačuje nadomestilo plače delavcu delodajalec iz lastnih sredstev. Od 31. delovnega dne je plačnik nadomestila med začasno zadržanostjo od dela ZZZS.

V sklopu javne razprave predloga novega ZZVZZ-1 je MZ prejelo raznovrstne predloge in pobude glede bodoče ureditve tega področja (pobude samozaposlenih na področju kulture in umetnosti, pobude, da se na primer obdobje, v katerem mora delodajalec povrniti nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki ni povezana z delom, skrajša, da se uvedejo t.i. bolniški dnevi, pa za odprtje bolniškega staleža ne bi bilo treba obiskati izbranega osebnega zdravnika). Pobudniki iz sfere gospodarstva nadalje pojasnjujejo, da je dosedanja ureditev kritja bolniškega nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni prebogata in da je treba trajanje bremena delodajalca iz sedanjih 30 dni skrajšati na 15 dni. Iz omenjenega izhaja, da vsaka interesna skupina prek pobud želi uveljaviti lastni interes, ki ji bo v korist, s tem pa posega v trenutno veljavno ureditev, ki jo povzema tudi predlog novega ZZVZZ-1.

Menimo, da je nujno poudariti, da samostojni delavci v kulturi in tudi s. p. in enoosebni d.o.o oziroma druge pravne osebe, ki so ustanovljene po ZGD-1 nastopajo navzven kot delodajalci, ne kot delojemalci.

V skladu z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude je odločitev vsakega posameznika, na kakšen način bo opravljal dejavnost oziroma poklic, ali se bo zaposlil oziroma samozaposlil. Različni statusi imajo prednosti (npr. na davčnem področju, status samozaposlenih v kulturi omogoča možnost, da socialne prispevke plačuje država) in slabosti, ki vplivajo na odločitev posameznika o pravnoorganizacijski obli-ki opravljanja pridobitne dejavnosti, zato ne moremo govori o neenakosti. Menimo celo, da bi predlagana ureditev predstavljala neenakost obravnave znotraj skupin subjektov, ki nastopajo na trgu dela.

Nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni znotraj trajanja 30 delovnih dni ureja ZDR-1 in ne ZZVZZ, zato menimo, da bi bilo celotno spremembo koncepta krit-ja bolniškega nadomestila za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni treba ure-jati znotraj ZDR-1 in ne v novem ZZVZZ-1, ta pa bi se moral predlagani ureditvi nato prilagoditi.

Glede na vse zgoraj zapisano Vlada RS pobude pri pripravi novega ZZVZZ-1 ne more upoštevati.

Vir: MZ




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=9671