Vpisano: 18.3.2008 17:44:04

Vročitev začasne odločbe - obvezna sestavina pismenega obvestila

Opravilna številka: Sklep I Up 351/2003
Datum: 10.5.2005

JEDRO: Opozorilo na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke je obvezna sestavina obvestila.

ZADEVA:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada B. z dne 30.6.2000. Z njo je bila njegova pritožba zoper začasno odločbo z dne 30.12.1999 (z njo je bilo odločeno o tožnikovem zahtevku za vračilo DDV v potniškem prometu) kot prepozna zavržena.

Odločitev tožene stranke temelji na dejanski ugotovitvi, da je bila vročitev začasne odločbe tožniku pravilno opravljena 4.1.2000, ko mu je bilo puščeno pismeno sporočilo v smislu 1. odstavka 6. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Naj ne bi bilo sporno, da se vročitev začasne odločbe ni dala opraviti tako, kot je predpisano v 4. členu ZDavP, tožnik pa odsotnosti v smislu 1. odstavka 6. člena v zvezi s 5. členom prej omenjenega zakona v pritožbi ni zatrjeval. Zato sta tožena stranka in davčni organ prve stopnje vročitev utemeljeno štela za pravilno opravljeno dne 4.1.2000 (glede na 2. odstavek 6. člena istega zakona), ko je bilo tožniku puščeno pismeno sporočilo iz 1. odstavka 6. člena ZDavP. Odsotnosti iz 5. člena zakona (ki jo tožnik prvič in pavšalno zatrjuje šele v tožbi) ni enačiti z nesporno ugotovitvijo v postopku, da vročevalec tožnika ob poskusu osebne vročitve ni našel. Kolikor tožnik zatrjuje odsotnost v smislu 5. člena ZDavP pa jo sodišče zavrača kot nedovoljeno novoto.

Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da je bil ob poskusu osebne vročitve začasne odločbe odsoten, kar pa v postopku ni bilo ugotavljano. Dokazno breme, da je bil odsoten ni na njemu, temveč je breme dokazovanja, da ni bil odsoten na toženi stranki. Že zato vročitev začasne odločbe po 6. členu ZDavP ni smela biti opravljena. Prav tako spisovni podatki ne potrjujejo, da bi bil opozorjen na posledico opustitve dviga pošiljke v smislu 2. odstavka 6. člena ZDavP. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi ter izpodbijana sodba spremeni oziroma podrejeno razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, ter da se mu prizna stroške pritožbenega postopka.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

Odločitev sodišča prve stopnje (pred tem pa že tožene stranke), da naj bi bila tožniku vročitev začasne odločbe z dne 30.12.1999 pravilno opravljena dne 4.1.2000, temelji na določbah 6. člena ZDavP. Če se namreč vročitev ne da opraviti tako kot je predpisano v 4. členu omenjenega zakona, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis pustiti odsoten, potem ga po določbi 1. odstavka omenjenega člena ZDavP, vročevalec izroči davčnemu organu, ki je spis izdal, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča; na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnega prostora naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, pa pusti pismeno sporočilo. Če naslovnik spisa ne dvigne v roku 15 dni se po določbi 2. odstavka 6. člena omenjenega zakona šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih oziroma v poštnem nabiralniku prostorov, na kar je potrebno naslovnika opozoriti v samem sporočilu.

Iz podatkov upravnih spisov, pa tudi iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka, ni razvidno niti, da tožnik ob poskusu vročitve omenjene začasne odločbe ni bil odsoten (kar je zakonski pogoj za vročanje po 6. odstavku ZDavP) niti, da bi bil opozorjen na zakonsko posledico, če pošiljke v postavljenem roku ne bo dvignil. Omenjeno opozorilo je obvezna sestavina obvestila (2. odstavek 6. člena ZDavP). V kolikor obvestilo nima opozorila o posledicah, potem takšna vročitev ne ustvarja pravne domneve vročitve, tako da je treba po presoji pritožbenega sodišča šteti, da dokument ni bil vročen. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi (oziroma tožene stranke), da se šteje začasna odločba za pravilno vročeno dne 4.1.2000, preuranjena.

Tožena stranka v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnala po pravilih postopka, pa je to vplivalo na pravilnost odločitve. Sodišče prve stopnje zato po določbi 1. odstavka 59. člena ZUS ni imelo podlage za zavrnitev tožbe. Ker je tožbo zavrnilo, je tudi samo bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (2. odstavek 72. člena ZUS). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Odločitev o stroških postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP, ki se po določbi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja. Po omenjeni določbi se v primerih, ko sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si