100si

Vpisano: 11.2.2014 11:21:21

Odsotnost z dela zaradi naravne nesreče

MDDSZ je objavilo pojasnilo:

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) podlago za ureditev plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin ureja v 165. členu. Med temi primeri je tudi hujša nesreča, ki zadene delavca. Ob tem pa je treba poudariti, da je zakonsko navedene primere in čas trajanja odsotnosti mogoče razširiti s kolektivnimi pogodbami na različnih ravneh ali s pogodbo o zaposlitvi. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti med primere plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin uvršča tudi primer elementarnih nesreč in sicer lahko traja odsotnost v primeru elementarne nesreče povprečno od 3 do 5 dni. Glede na navedeno svetujemo, da se v posameznem primeru preveri ureditev v kolektivni pogodbi, ki v konkretnem primeru zavezuje delodajalca.

Glede primerov, ki jih ni mogoče uvrstiti med odsotnosti zaradi osebnih okoliščin v skladu s 165. členom ZDR-1 (v primeru, ko pri posameznem delodajalcu delovni proces ni potekal oziroma v primeru, ko je bila sprejeta odločitev, da se zaprejo uradi) gre za situacijo iz šestega odstavka 137. člena ZDR, saj delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile in je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače. Gre za upravičeno odsotnost z dela, saj delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, zato delavcu tudi ni potrebno »oddelati manjkajočih« ur.

V kolikor pa starši ostajajo doma, ker nimajo zagotovljenega varstva otrok, menimo, da je v teh primerih možna izraba letnega dopusta oziroma dogovor z delodajalcem o neplačani odsotnosti z dela.

Vir: MDDSZ




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=7781