Vpisano: 6.1.2014 16:46:23

Mag. Katja Blatnik

Nasvet tedna: Delovni čas

Delovni čas je definiran v 142. členu ZDR-1 in je:

• efektivni delovni čas,
• čas odmora po 154. členu ZDR-1 (30 minut, če dela polni delovni čas oz. sorazmerno času, prebitim na delu oz. sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa, če je delovni čas neenakomeren)
• čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom.

Med upravičene odsotnosti z dela sodijo tudi prazniki. 137. člen ZDR-1 določa, da ima delavec med drugim pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenih z zakonom. Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Prazniki in dela prosti dnevi v RS so določeni v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v RS in so dela prosti dnevi. Poleg praznikov so v tem zakonu kot dela prosti dnevi navedeni nekateri drugi dela prosti dnevi kot npr. 25. december – božič.

Delovni čas je lahko razporejen tudi tako, da delavec na praznike in proste delovne dneve dela. Razporeditev delovnega časa je urejena v 148. člen ZDR-1. Praviloma velja, da delodajalec letni razpored delovnega časa določi pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način. Iz razporeditve delovnega časa izhajajo tudi dodatki za posebne pogoje dela, kamor sodi tudi delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Ti dodatki so običajno določeni s kolektivno pogodbo (127. člen ZDR-1).

Število delovnih ur