|
Vpisano: 17.12.2013 15:59:09 Jubilejna nagrada po 177. členu ZUJF
Pojasnilo DURS, št. 4210-6214/2012, 24. 7. 2012 Prejeli smo vprašanje zavezanca, v katerem prosi za pojasnilo 177. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12), v zvezi z davčno obravnavo izplačila jubilejnih nagrad. V nadaljevanju pojasnjujemo: Pravico javnega uslužbenca do jubilejne nagrade določa ZUJF v 177. členu, in sicer zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini: - za 10 let delovne dobe 288,76 eurov, - za 20 let delovne dobe 433,13 eurov, - za 30 let delovne dobe 577,51 eurov, pri čemer se kot delovna doba, skladno s tretjim odstavkom tega člena, upošteva delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju. V zvezi z izplačili jubilejnih nagrad, oziroma pravice delavca do jubilejne nagrade, skladno z določili ZUJF, je na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in javno upravo objavljeno pojasnilo. Davčno obravnavo jubilejnih nagrad določa 7. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF), in sicer se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, izplačana do višine, ki jo določi vlada. Višino, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja določa 9. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08), ki poleg zneskov neobdavčene jubilejne nagrade določa, da če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu všteva v davčno osnovo. Podrobnejše pojasnilo v zvezi z davčno obravnavo jubilejnih nagrad je objavljeno na spletnih straneh DURS.
Za namene izvajanja drugega odstavka 9. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, se kot isti delodajalec šteje javni sektor, kar smiselno izhaja tudi iz pojasnila Ministrstva za pravosodje in javno upravo. Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=6601 |