Vpisano: 19.1.2010 18:44:09
Vlaganje zahtevka za vračilo DDV
1. Pooblaščanje: kdo je lahko pooblaščenec za vlaganje zahtevka za vračilo DDV preko elektronskega portala v Sloveniji?
Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji lahko za vlaganje zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici EU pooblasti drugo osebo. Da lahko pooblaščenec zastopa davčnega zavezanca v postopku vračila DDV v drugi državi članici EU mora pred tem v Sloveniji pridobiti davčno številko (velja za osebe s sedežem ali prebivališčem zunaj Slovenije) in kvalificirano digitalno potrdilo, ki omogoča dostop do elektronskega sistema davčne uprave RS – eDavki*. Davčni zavezanec, ki pooblašča za zastopanje v postopku vračila DDV v drugi državi članici drugo osebo, mora izpolniti tudi posebno pooblastilo, namenjeno pooblaščanju v sistemu eDavki**.
* Navodilo za pridobitev davčne številke in kvalificiranega digitalnega potrdila:
** Pooblastilo: http://edavki.durs.si/OpenPortal/Doc/Durs/Pooblascanje/DodelitevInPreklicZunanjihPooblastilNovosti.doc
1.1. Kdo je lahko pooblaščen za vlaganje zahtevka?
Pooblaščenec za vlaganje zahtevka za vračilo DDV je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje navedene pogoje in ni treba, da ima sedež v Sloveniji.
1.2. Ali bo lahko pooblaščenec zastopal hkrati več davčnih zavezancev?
Pooblaščenec lahko v postopku zahtevkov za vračilo DDV zastopa več davčnih zavezancev.
Tudi davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji lahko ima hkrati več pooblaščencev, vendar pa lahko le en pooblaščenec vloži zahtevek za vračilo DDV za posamezno obdobje za posamezno državo članico.
1.3. Ali bo mogoče v polje o DDV številki vložnika zahtevka vpisati DDV številko pooblaščenca?
V polje zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici, namenjenemu vpisu DDV številke vložnika zahtevka (davčnega zavezanca, ki zahteva vračilo DDV v drugi državi članici EU) ni mogoče vpisati DDV številke pooblaščenca. DDV številka pooblaščenca se lahko vpiše v delu zahtevka za vračilo DDV, ki predpisuje vpis podatkov o pooblaščencu.
1.4. Ali bo mogoče vpisati bančne podatke pooblaščenca? Ali bo za to potreben nalog oziroma pooblastilo prosilca?
Vračilo DDV na podlagi zahtevka bo izvedeno na transakcijski račun (z IBAN in BIC kodo), ki bo naveden in izbran v okviru zahtevka za vračilo, ki bo vložen preko elektronskega portala v drugi državi članici. To je lahko tudi transakcijski račun pooblaščenca (posrednika). Račun pooblaščenca mora biti odprt pri banki s sedežem v Evropski uniji.
1.5. Ali je za pooblaščenca predvidena predložitev določenih dokumentov (na primer pooblastila za zastopanje)? Ali bo treba te dokumente predložiti skupaj z zahtevkom za vračilo DDV?
Davčna uprava RS bo preverjala pooblastila v zvezi s pooblaščanjem za zastopanje v postopkih za vračila DDV v Sloveniji. Pooblaščenci lahko pooblastila pošljejo kot priponke k zahtevku za vračilo DDV. Priporočamo, da se pooblastila priložijo k prvemu zahtevku za vračilo DDV v Sloveniji.
2. Elektronski portal
2.1. Ali je predvidena omejitev velikosti prilog za pošiljanje zahtevka za vračilo DDV?
Priloga k zahtevku za vračilo DDV v drugi državi članici, ki se vloži preko sistema eDavki, je lahko samo ena in ne sme presegati velikosti 5 Mb.
2.2. Kakšne oblike datotek bo mogoče prilagati k zahtevku?
Dovoljeni tipi priponk so: pdf, jpeg, tiff, zip.
3. Kode blaga
3.1. Koliko kod blaga bo predpisala davčna uprava, ali bo več kot 10 kod? Kako bodo kode definirane?
Ministrstvo za finance je predpisalo kode blaga v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 105/2009 z dne 21. 12. 2009, ki se glasijo:
| Koda | Podkoda | Pod-podkoda |
| 1. gorivo | ||
| 1. gorivo | 1.1 gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi s opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 1. gorivo | 1.2 gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 1. gorivo | 1.3 gorivo za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 2. najem prevoznih sredstev | ||
| 2. najem prevoznih sredstev | 2.1 najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 2. najem prevoznih sredstev | 2.2 najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 3. izdatki za nakup prevoznih sredstev (razen za prevoz blaga in storitev iz oznak št. 1 in 2) | ||
| 3. izdatki za nakup prevoznih sredstev (razen za prevoz blaga in storitev iz oznak št. 1 in 2) | 3.1 izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 3. izdatki za nakup prevoznih sredstev (razen za prevoz blaga in storitev iz oznak št. 1 in 2) | 3.2 za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 3. izdatki za nakup prevoznih sredstev (razen za prevoz blaga in storitev iz oznak št. 1 in 2) | 3.2 za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | 3.2.5 drugi izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo |
| 4. cestnine in nadomestila za uporabo cest | ||
| 4. cestnine in nadomestila za uporabo cest | 4.1 cestnine za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi s opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 4. cestnine in nadomestila za uporabo cest | 4.2 cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 4. cestnine in nadomestila za uporabo cest | 4.3 cestnina za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo | |
| 5. potni stroški kot so stroški za taksi, stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi | ||
| 6. bivanje in nastanitev | ||
| 7. hrana, pijača in restavracijske storitve | ||
| 8. vstopnina za sejme in razstave | ||
| 9. izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo in zabavo | ||
| 9. izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo in zabavo | 9.2 Purchase of manufactured tobacco | |
| 10. drugo | ||
| 10. drugo | 10.1 orodja | |
| 10. drugo | 10.2 popravilo v garancijskem roku | |
| 10. drugo | 10.3 storitve v zvezi z izobraževanjem | |
| 10. drugo | 10.4 delo na premoženju | |
| 10. drugo | 10.4 delo na premoženju | 10.4.1 delo na nepremičnem premoženju |
| 10. drugo | 10.4 delo na premoženju | 10.4.3 delo na premičnem premoženju, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 3 |
| 10. drugo | 10.5 nakup ali najem premoženja | |
| 10. drugo | 10.5 nakup ali najem premoženja | 10.5.1 nakup ali najem nepremičnega premoženja |
| 10. drugo | 10.5 nakup ali najem premoženja | 10.5.4 nakup ali najem premičnega premoženja, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 2 |
| 10. drugo | 10.9 udeležba na sejmih in seminarjih, izobraževanju ali usposabljanju | |
| 10. drugo | 10.9 udeležba na sejmih in seminarjih, izobraževanju ali usposabljanju | 10.9.1 udeležba na sejmih |
| 10. drugo | 10.9 udeležba na sejmih in seminarjih, izobraževanju ali usposabljanju | 10.9.2 udeležba na seminarjih |
| 10. drugo | 10.10 pavšalno nadomestilo za živino in kmetijske pridelke | |
3.2. Kakšne bodo posledice nepravilne izbire kode blaga?
Če davčni organ v Sloveniji pri kontroli zahtevka za vračilo DDV ugotovi nepravilnost pri vpisu kode blaga, mora določiti pravilno kodo blaga v povezavi z upravičenostjo do vračila DDV (stopnja DDV, oprostitev plačila DDV za določeno nabavo…). Samo napačen vpis kode blaga za davčnega zavezanca še ne pomeni sankcije ali zavrnitve dela zahtevka za vračilo DDV. Hkrati se namreč preverja dejanska vsebina nabave, predloženi dokumenti in navedbe davčnega zavezanca v zahtevku za vračilo DDV.
Zaradi naknadnega preverjanja pravilnosti kode blaga, bo davčni organ od vlagatelja zahtevka za vračilo DDV zahteval dodatne informacije, kar bo praviloma pomenilo podaljšanje roka za vračilo DDV.
4. Kopije računov
4.1. Ali Slovenija predvideva obveznost prilaganja kopije računov na podlagi člena 10 in 20 direktive?
Slovenija ni predpisala obveznosti prilaganja kopije računov k zahtevku za vračilo DDV.
4.2. Ali se lahko kopiran dokument smatra v smislu člena 20 direktive šteje kot originalni dokument?
Slovenija bo v smislu člena 20 direktive upoštevala kot originalen račun le tisti račun, ki bo predložen kot originalen pisni dokument oz. skeniran račun, ki ga bo vlagatelj zahtevka za vračilo DDV posredoval v elektronski obliki na pisni poziv davčnega organa v postopku preverjanja upravičenosti zahtevka za vračilo DDV.
5. Rok za predložitev zahtevka za vračilo DDV
5.1. Kateri datum predložitve zahtevka bo upoštevala davčna uprava, ali datum vložitve zahtevka na portal v drugi državi članici ali datum dejanskega prejetja zahtevka?
Davčna uprava v Sloveniji kot datum predložitve zahtevka za vračilo DDV upošteva datum (časovni žig), ko davčni zavezanec vložil zahtevek preko elektronskega portala v državi članici sedeža.
6. Davčni zavezanec
6.1. Bo davčna uprava podrobno proučila status davčnega zavezanca glede stopnje pravice do odbitka DDV za državo članico vračila?
Davčna uprava v Sloveniji ne bo posebej preverjala vsakega posameznega davčnega zavezanca, ki bo vlagal zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici preko elektronskega portala v Sloveniji. Davčni zavezanci, ki pa v skladu s predpisi ne morejo vlagati zahtevkov za vračilo DDV v drugi državi članici preko elektronskega portala v Sloveniji (ker niso identificirani za namene DDV oziroma niso identificirani za namene DDV na način, ki bi jim dovoljeval pravico do odbitka DDV), ne bodo imeli pravice dostopa do zahtevkov za vračilo DDV v drugi državi članici preko elektronskega portala v Sloveniji (na primer davčni zavezanci, ki so v Sloveniji identificirani za namene DDV samo za pridobitve blaga znotraj Skupnosti). V skladu s predpisi mora davčni zavezanec v zahtevku, ki ga vlaga preko elektronskega portala v Sloveniji navesti odstotek odbitnega deleža, če v Sloveniji za nabave blaga in storitev nima pravice do celotnega odbitka DDV.
7. Datum začetka uporabe nove ureditve
7.1. V sladu s katero ureditvijo se bodo izvajali postopki za zahtevke vložene po 31. decembru 2009? Kaj pa zahtevki za račune izdane v letu 2009 vloženi v papirni obliki pred tem datumom?
Ureditev v skladu z Direktivo Sveta 2008/9/ES se uporablja le za zahtevke za vračilo DDV vložene po 31. decembru 2009. Zahtevki za vračilo DDV, ki so bili vloženi pred tem datumom, se bodo obravnavali v skladu z zakonodajo, ki velja do 31. decembra 2009.
7.2. Ali bo davčni zavezanec lahko predložil zahtevek za vračilo DDV v papirni obliki, če iz določenega razloga ne bo mogel predložiti zahtevka v elektronski obliki?
Davčni urad Ljubljana, ki je pristojen za reševanje zahtevkov za vračila DDV v skladu z Direktivo Sveta 2008/9/ES, bo prejemal zahtevke za vračilo DDV v pisni obliki le za tiste zahtevke, ki bodo osebno predloženi ali priporočeno poslani do vključno 31. 12. 2009. Zahtevke za vračilo DDV, predložene od 1. januarja 2010, bo Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) sprejemala le v elektronski obliki – vlagatelj bo lahko vložil zahtevek za vračilo DDV od tega datuma le preko elektronskega portala v državi članici sedeža.
Več na spletni strani Davčne uprave
Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4527