100si

Vpisano: 18.1.2010 12:05:34

Informacija o pripravi Zakona o minimalni plači ter pogajanjih za sklenitev Socialnega sporazuma za leto 2010

Vlada RS se je na seji 14. januarja 2010 seznanila z Informacijo o pripravi Zakona o minimalni plači ter pogajanjih za sklenitev Socialnega sporazuma za leto 2010 in sprejela naslednje sklepe:

Vlada bo do 31. januarja 2010 določila besedilo zakona o minimalni plači ter besedilo sprememb Zakona o dohodnini.

Vlada bo do 31. januarja 2010 sprejela stališča do predlogov:

  • združenj delodajalcev, posredovanih dne, 7. januarja 2010 z naslovom PREDLOG PAKETA ISTOČASNIH SPREMEMB ZAKONODAJE O MINIMALNI PLAČI IN TRGU DELA; ter
  • Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, posredovanih dne, 8. januarja 2010 z naslovom OSEM STEBROV RAZVOJNE VIZIJE TRGA DELA.

V kolikor do 31.3.2010 socialni sporazum o najnujnejših ukrepih na trgu dela ne bo sklenjen, bo Vlada RS v mesecu aprilu 2010 predlagala nujne spremembe zakonodaje s področja trga dela.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je aprila 2009 pridobilo izračun minimalnih življenjskih stroškov oziroma oceno vrednosti košarice minimalnih življenjskih potrebščin v letu 2009, ki po analizi Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani za leto 2009 znaša 562 evra. MDDSZ je v zvezi s tem ocenilo, da je razkorak med veljavnim zneskom minimalne plače (459 evrov neto) in minimalnimi življenjskimi stroški prevelik, saj bi morala minimalna plača za polni delovni čas znašati najmanj znesek, ki ustreza oceni vrednosti košarice minimalnih življenjskih potrebščin.

Rast minimalne plače je zaostajala za dejansko rastjo cen, ker se je v zakonu za usklajevanje upoštevala pričakovana rast cen, ki je bila uporabljena za pripravo državnega proračuna, in ne dejanska rast cen. Uporaba pretekle rasti cen za določitev minimalne plače, v primerih padajoče rasti cen, naj ne bi bila primerna zaradi prenosa preteklih rasti cen v naslednjo. Obenem veljavni zakon ni dopuščal korekcije, če se je izkazalo, da so bile ocene napačne. Zakon ni imel določbe za izjemno uskladitev, niti ni bilo mogoče ob novi določitvi upoštevati dejstva, da je bila minimalna plača prenizko določena. Zaradi tega je bil v letu 2008 sprejet interventni zakon o spremembi minimalne plače, s katerim je bila vsaj deloma odpravljena pomanjkljivost prejšnjih uskladitev.

Ocenjuje se, da je sedanja zakonska ureditev minimalne plače pomanjkljiva, tako glede definicije minimalne plače, kakor tudi glede zneska in načina usklajevanja. Iz podatkov AJPES o izplačanih plačah za oktober 2009 izhaja, da je v tem mesecu bilo pri pravnih osebah zaposlenih 16.812 oseb, ki so prejemale minimalne plače (2,7% vseh zaposlenih oseb).

Cilj zakona o minimalni plači je določiti novo ureditev minimalne plače, katere znesek je usklajen z zneskom minimalnih življenjskih stroškov, določiti način usklajevanja minimalne plače ter nadzor in sankcije nad delodajalcem, ki zakon krši.

Zakon določa, da ima vsak delavec oziroma delavka, ki dela poln delovni čas pri delodajalcu v RS, pravico do plačila najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača je najnižje zakonito mesečno plačilo za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Iz tega izhaja, da so iz minimalne plače izključeni le dodatki oziroma plačila za delo preko polnega delovnega časa (plačilo za nadure). Delavcu, ki dela manj od polnega delovnega časa pripada sorazmerno nižje plačilo.

V skladu s Konvencijo 131 Mednarodne organizacije dela naj bi pri odločanju o povečanju minimalne plače med drugim upoštevali podatke o rasti cen življenjskih potrebščin, o gibanju plač, o gospodarski rasti in o gibanju zaposlenosti. V zakonu je natančneje določen način upoštevanja rasti cen življenjskih potrebščin, medtem ko upoštevanje ostalih podatkov ni podrobneje določeno. Ne glede na to je vsebina tega člena smiselna in potrebna, saj daje podlago za morebitno drugačno odločitev ministra, skupaj s socialnimi partnerji, o uskladitvi minimalne plače z rastjo cen, če bi ostali podatki kazali izrazito negativna gibanja.

Minimalna plača se vsako leto, z veljavnostjo za mesec januar, uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Z uporabo podatkov o rasti cen v preteklem letu, torej december preteklega leta, glede na december predpreteklega leta, je upoštevana celotna rast cen od zadnje določitve minimalne plače in s tem zagotovljena ohranitev kupne moči minimalne plače, ki mora delavcu, ki jo prejema, zagotavljati dostojno preživetje.

Z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi zakona je minimalna plača določena v višini, ki ustreza znesku 562 evrov neto brez olajšave za vzdrževane otroke. Pri določitvi bruto zneska velja opozoriti, da bo država z davčno olajšavo prispevala k nižjim stroškom dela in sicer tako, da bodo plače do bruto zneska, ki ustreza znesku 510 evrov neto oproščena plačila dohodnine. Bruto znesek minimalne plače ob upoštevanju navedenega tako znaša 734,15 evra.

V določenih primerih, ki jih podrobneje določa zakon, lahko delodajalec namesto takojšnje uveljavitve zneska minimalne plače v višini 562 evrov neto, le to začne pri plačilu delavcem uvajati postopoma. Obdobje postopnega prehoda na dokončno višino minimalne lahko traja najdlje do 1. januarja 2012.

Določila veljajo za delodajalca, ki bi mu takojšnje izplačevanje minimalne plače v določenem znesku povzročilo velike izgube, ogrozilo obstoj podjetja ali zahtevalo odpuščanje večjega števila zaposlenih. Delodajalec se je o postopnem prehodu dolžan posvetovati s predstavniki zaposlenih oziroma z zaposlenimi in z njimi skleniti pisni sporazum. Sporazum mora vsebovati tudi terminski plan oziroma dinamiko prilagajanja Sklenitev sporazuma o drugačnem izplačevanju minimalne plače je mogoča le v prvem (prvih dveh) mesecu veljavnosti zakona. Kasneje zniževanje minimalne plače ni več mogoče. Z namero sklenitve sporazuma in s sklenjenim sporazumom mora delodajalec seznaniti Inšpektorat RS za delo. Zakon za posamezna leta prehodnega obdobja, v katerem je pod pogoji določenimi z zakonom, mogoče izplačevati nižje minimalne plače, določa najnižje dovoljene zneske minimalne plače.

Socialnim partnerjem je bil že posredovan osnutek Zakona o minimalni plači, pred tem pa jim je bila že predlagana sklenitev kratkoročnega socialnega pakta za izhod iz krize, ki naj vsebuje:

  • novo zakonsko ureditev minimalne plače, ki poleg ostalega vključuje predvsem višji znesek minimalne plače;
  • spremembo dohodninske zakonodaje, s katero bi od dvigu minimalne plače na neto znesek minimalnih življenjskih stroškov zmanjšali stroške delodajalcev;
  • spremembo zakonodaje s področja trga dela (sprememba delovnopravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti in spremembe na področju zavarovanja za primer brezposelnosti v smeri višjih nadomestil v primeru brezposelnosti).

Predstavniki sindikatov v okviru socialnega dialoga pristajajo zgolj na dvig minimalne plače posebej in se za zdaj niso pripravljeni pogovarjati o drugih spremembah na trgu dela kot delu socialnega sporazuma. Predstavniki delodajalcev pogojujejo dvig minimalne plače z začetkom dialoga o drugih spremembah na trgu dela.

V interesu vlada je, da so spremembe na trgu dela usklajene med socialnimi partnerji, vendar pa v kolikor se v določenem času izkaže, da ne bo pripravljenosti na dialog med socialnimi partnerji, bo vlada prevzela odgovornost ter samostojno predlagala tiste spremembe, za katere ocenjuje, da so nujne tako za izhod iz krize kakor tudi za dolgoročni razvoj.

Vlada bo do 31. januarja 2010 določila besedilo Zakona o minimalni plači ter besedilo sprememb Zakona o dohodnini. Prav tako bo vlada do 31. januarja 2010 sprejela stališča do predlogov: združenj delodajalcev glede Predloga paketa istočasnih sprememb zakonodaje o minimalni plači in trgu dela ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije glede Osmih stebrov razvojne vizije trga dela. Sprejeta stališča Vlade RS do teh predlogov bodo tudi jasna usmeritev ter podlaga za delo vsem socialnim partnerjem pri pogajanjih za socialni sporazum in podlaga za začetek priprave sprememb zakonodaje s področij, ki jih ureja socialni sporazum. V kolikor do 31. marca 2010 socialni sporazum o najnujnejših ukrepih na trgu dela ne bo sklenjen, bo vlada v mesecu aprilu 2010 predlagala nujne spremembe zakonodaje s področja trga dela.

Vir: uvi




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4500