Vpisano: 2.7.2009 15:47:47

Kaj morate vedeti o Zakonu o delnem povračilu nadomestila plače?

V začetku junija 2009 je bil objavljen in začel veljati Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (Ur. l. RS, št. 42/2009; v nadaljevanju ZDPNP). Zakon predstavlja enega izmed ukrepov, s katerimi želi država zmanjšati priliv delavcev v odprto brezposelnost ter delodajalcem omogočiti, da tudi v primeru znatnega upada naročil z zmanjšanjem stroškov ohranijo delavce, v katere so vlagali in jih usposobili za specifične delovne procese. Poleg kratkoročne naravnanosti meri zakon še na postopen dvig ravni usposobljenosti zaposlenih in s tem povečano osebno konkurenčnost ter povečano konkurenčnost podjetij, ki te delavce zaposlujejo.

V ta namen ZDPNP uvaja institut začasnega čakanja na delo, v katerega delodajalec v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela po pogodbi o zaposlitvi vključi največ polovico delavcev. Vsebinsko gre za okoliščine, ki jih predvideva tudi Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 103/2007; v nadaljevanju ZDR) v prvem odstavku 137. člena. Pa vendar je med navedenima možnostma delodajalca bistvena razlika: pri nezmožnosti zagotavljanja dela v skladu z ZDR je dolžan delodajalec delavcu za čas, ko mu ne more zagotavljati dela, izplačevati nadomestilo v višini povprečne plače v zadnjih treh mesecih, v primeru napotitve na začasno čakanje na delo pa le 85 odstotkov osnove, pri čemer 50 % osnove izplača v breme države, le 35 % pa v lastno breme.

Za razliko od izvajanja ukrepa subvencioniranja polnega delovnega časa je postopek pri napotitvi delavcev na začasno čakanje bistveno bolj preprost. Naj spomnimo, da mora delodajalec v primeru uvedbe 36-urnega polnega delovnega časa najprej spremeniti kolektivno pogodbo v delu, ki določa trajanje polnega delovnega časa, oziroma takšno pogodbo šele sprejeti, nato pa mora še z vsakim delavcem skleniti aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi, s katerim uredi delovni čas in navadno tudi plačilo za delo.

Pri vključitvi v ukrep napotitve delavcev na začasno čakanje delodajalec delavce le obvesti o napotitvi na čakanje, pogodbe o zaposlitvi pa ni potrebno v ničemer spreminjati. Enako velja tudi za kolektivno pogodbo, saj se v njeno materijo v ničemer ne posega.

Več o tem, katere delavce sme delodajalec vključiti v ukrep, nenastanku odpovednega razloga, predstavitvi ukrepa zaposlenim, pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev in pregledu potrebnih aktivnosti delodajalca smo predstavili v e-seminarju Kaj morate vedeti o Zakonu o delnem povračilu nadomestila plač?