100si

Vpisano: 4.11.2008 14:42:05

Varstvo pri delu - ugotovitve Inšpektorata za delo

1. PREDPISI, KI UREJAJO IZJAVO O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01; zakon je stopil v veljavo 28. julija 1999) določa obveznost vsakega delodajalca, da sprejme izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki. Izjava o varnosti mora temeljiti na oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar, ki ga na delovnih mestih in v delovnem okolju predstavljajo tam prisotne nevarnosti in škodljivosti. V izjavi o varnosti mora delodajalec določiti tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu, s katerimi obvladuje obstoječa tveganja v sprejemljivih mejah. Delodajalec je dolžan izjavo o varnosti dopolniti ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Na tej podlagi je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Uradni list RS, št. 30/00), ki podrobneje opredeljuje vsebino izjave o varnosti.

2. UGOTOVITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO

Izpolnjevanje obveznosti izdelave izjave o varnosti nadzoruje IRSD, ki v svojih poročilih ugotavlja, da le redki delodajalci še niso sprejeli izjave o varnosti, ne glede na to pa stanje na tem področju ni zadovoljivo.

V letu 2007 je inšpektorat po enakih kriterijih kot v preteklih 3 letih izvajal nadzor na naključno izbranem vzorcu 862 subjektov. Izmed vseh ugotovljenih kršitev so nepravilnosti v zvezi z ustreznostjo postopka ocenjevanj tveganj uvrščene na tretje mesto (7,2 %), takoj za izvajanjem preventivnih zdravstvenih pregledov (11,2 %) in usposabljanjem delavcev za varno delo (7,4 %). Tudi ugotovljene nepravilnosti v zvezi z ustreznostjo vsebine izjave o varnosti z oceno tveganja predstavljajo dokaj visok delež (5,2 %) glede na vse ostale nepravilnosti. Največ nepravilnosti v zvezi z ocenjevanjem tveganj je bilo ugotovljeno v dejavnosti gradbeništva, sledita pa dejavnosti trgovine na drobno in gostinstva. Najbolj problematična so majhna in srednje velika podjetja.

IRSD nadalje ugotavlja:

  • Delodajalci praviloma naročijo izjavo o varnosti pri najcenejšem ponudniku, jo shranijo ter je nikoli ne revidirajo. Dokument imajo samo zato, da zadostijo predpisom, pri čemer se ne zavedajo njegove pomembnosti.
  • Izjave o varnosti so pogosto slabe, pomanjkljive in samo delno uporabne ali pa sploh neuporabne, saj so preobsežne, presplošne in se ne nanašajo na dejanske razmere pri delodajalcu.
  • Izjave o varnosti se ne dopolnjujejo, na primer ob uvedbi novih tehnoloških procesov, novih delovnih postopkov, nove delovne opreme ali ob pričetku izvajanja del na novih delovnih mestih ipd.

Vir: Ministrstvo za delo




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2947