Vpisano: 30.1.2008 17:25:40

Obnova postopka odmere dohodnine - vrsta dohodka

Opravilna številka: UPRS sodba in sklep U 329/2001
Datum: 09.01.2004

JEDRO:Pred izdajo sklepa, s katerim pristojni organ o uradni dolžnosti odloči, da bo postopek obnovljen, mora ugotoviti, da so izpolnjeni zakonski pogoji ( 2. odstavek 268.člena ZUP). Opraviti mora formalni preizkus in preveriti ali obstojijo vsi zakonski pogoji za obnovo. Šele po tem lahko izda sklep o dovolitvi obnove postopka. Okoliščine o novih dejstvih in dokazih morajo biti navedene v sklepu o dovolitvi obnove in morajo izhajati iz podatkov v upravnih spisih. Preizkus zakonskih pogojev za obnovo postopka po uradni dolžnosti v sklepu, v katerem okoliščine o novih dejstvih in dokazih niso navedene, ni možen.

ZADEVA:

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Davčnega urada A, Izpostava A, z dne 23.5.2001, s katerim je bila uvedena obnova postopka odmere dohodnine za leto 1998 in za leto 1999. Tožena stranka v obrazložitvi citira zakonske določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo razloge in postopek obnove postopka, ki je končan z dokončno odločbo, in sicer določbo 1. točke 260. člena navedenega zakona, ki pravi, da se postopek lahko obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je po dokončnosti odločb o odmeri dohodnine za leti 1998 in 1999 prvostopni upravni organ izvedel za nova dejstva in dokaze, ki bi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bili navedeni že v prejšnjem postopku in po uradni dolžnosti izdal sklep o obnovi postopka. Podlaga za takšno odločitev je inšpekcijski pregled pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in drugih dajatev za leti 1998, 1999 in 2000, opravljen pri pravni osebi AAA, d.d., kjer je zaposlena tožeča stranka. Pri pregledu je bilo ugotovljeno in opredeljeno v zapisniku z dne 25.4.2001, da je pravna oseba izplačevala osebne dohodke v obliki avtorskih honorarjev, čeprav so bili izvajalci del v rednem delovnem razmerju, zaradi česar gre pri teh izplačilih za prejemke iz delovnega razmerja - plačo po 1. alinei 1. odstavka 15. člena Zakona o dohodnini. Ugotovitve iz zapisnika predstavljajo dejstva, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, zato je prvostopni organ v roku enega meseca obnovil postopek, in je tako prvostopni sklep pravilen in zakonit. Navedena dejstva, ugotovljena v inšpekcijskem pregledu so navedena v obrazložitvi odločbe. Tožena stranka v izpodbijani odločbi še pojasnjuje, da iz Zakona o splošnem upravnem postopku ne izhaja, da bi bilo potrebno stranko obvestiti o obnovi postopka že pred izdajo sklepa o obnovi postopka. Postopek inšpiciranja se je začel 22.1.2001, končal pa 25.4.2001, tega dne je bil tudi sestavljen zapisnik, kar je znotraj 15-dnevnega roka, v okviru katerega je potrebno sestaviti zapisnik po končanem dejanju. Ker je bil prvostopni sklep izdan dne 23.5.2001, je to še zmeraj v roku enega meseca po določbi 263. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako pa ni potekel petletni objektivni rok. Kot neutemeljene zavrača tudi navedbe o samem razlogu za obnovo postopka. Avtorska dela ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki v 101. členu določa, da se za avtorsko delo ustvarjeno pri izpolnjevanju obveznosti ali po navodilih delodajalca, šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za dobo 10 let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Tožena stranka navaja, da iz tega izhaja, da je potrebno razmerje med avtorjem in delodajalcem z davčnega vidika obravnavati enako kot delovno razmerje, kar pomeni avtorske prejemke obravnavati enako kot plačo. Za avtorsko delo, ustvarjeno v delovnem razmerju v okviru svojih del in nalog, ima avtor zmeraj priznano moralno avtorsko pravico, ne prejema pa avtorskega honorarja, temveč le plačo, povečano za delovno uspešnost oziroma dodatke za delo preko rednega delovnega časa. V danem primeru je tožeča stranka v rednem delovnem razmerju pri pravni osebi AAA, d.d. bila dolžna opravljati projektiranje, razvoj in izdelavo modelov, zato gre pri takšnih izplačilih za plačo po Zakonu o dohodnini. Na koncu tožena stranka še navaja, da se v obnovljenem postopku deloma ali v celoti ponovijo prejšnja dejanja ugotovitvenega postopka, v obnovljenem postopku pa bo lahko tožeča stranka izpodbijala dejstva, ugotovljena v postopku inšpiciranja omenjene pravne osebe. Ugotovljena dejstva pri inšpekcijskem pregledu pri pravni osebi AAA d.d. namreč nakazujejo možnost, da dejansko stanje v postopkih odmere dohodnine za leti 1998 in 1999 ni bilo pravilno ugotovljeno.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je prišlo do kršitve postopka, ker ni bila obveščena, da davčni urad vodi ugotovitveni postopek zaradi izdaje sklepa o obnovi postopka in ji ni bil omogočen vpogled v spis in seznanitev s samim potekom inšpekcijskega pregleda pri pravni osebi AAA d.d., ki je bil podlaga za sprejeti sklep. Vprašljiv je tudi datum zaključka inšpekcijskega pregleda, in sicer 25.4.2001 z izdajo zapisnika o inšpekcijskem pregledu z istim datumom. Po mnenju tožeče stranke pa je datum zaključka pregleda potrebno ugotavljati glede na odredbo o pooblastilih za opravo inšpekcijskega pregleda in le če iz njega izhaja pooblastilo za trajanje pregleda do 25. aprila. Za leto 1999 pa bi bilo potrebno predhodno preveriti, ali ni davčni urad poslovanje AAA d.d. v letu 1999 že prej kontroliral. Na strani tožene stranke je, da preveri izpolnjevanje formalnih pogojev za obnovo tudi v pogledu morebitnega ugotavljanja istih kršitev pri predhodnih kontrolnih pregledih. Tožeča stranka ponovi, da ji vsebina zapisnika ni poznana, saj z njim ni bila nikoli seznanjena, prvostopenjska odločba pa navaja, da so bile ugotovljene določene nepravilnosti glede izplačevanja avtorskih honorarjev, čeprav gre za osebe v rednem delovnem razmerju. Prvostopenjski organ za takšno tolmačenje ne navaja nobenih pravnih podlag, tožena stranka pa se sklicuje na določbo 101. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Omenjeno določbo si po mnenju tožeče stranke tožena stranka napačno razlaga, saj le-ta pravice delavca do avtorskega honorarja ne ukinja. V primeru prehoda materialnih avtorskih pravic na delodajalca na podlagi zakona, ne ugasne pravica do avtorskega honorarja in nadomestila, ki ga predvideva določba 81. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Med tožečo stranko in delodajalcem je bila sklenjena avtorska pogodba za konstruiranje orodij v okviru posebnih projektnih nalog delodajalca izven rutinske dejavnosti. Napačno je tudi stališče, da že dejstvo obstoja delovnega razmerja izključuje možnost izplačila avtorskega honorarja.

Tožena stranka ni izkazala pravnega interesa za obnovo postopka, saj morebitna točnost trditve, da je bila izplačana plača v obliki avtorskega honorarja tožeče stranke ne more pripeljati tožeče stranke do manj ugodne odmere dohodnine za leto 1998 in 1999. Po 130. členu Zakona o davčnem postopku je zavezanec za obračun in plačilo davka na osebne prejemke delodajalec, njega pa tudi zadenejo sankcije neplačila. Tožeča stranka tako predlaga odpravo izpodbijane odločbe, zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila ter predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, ni prijavil udeležbe v tem postopku.

Tožba je utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

Po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 - ZUP) se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 1. odstavka 261. člena ZUP lahko obnovo postopka predlaga stranka; organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil upravni postopek končan, pa lahko uvede obnovo postopka po uradni dolžnosti. Stranka lahko v skladu z določbo 263. člena ZUP predlaga obnovo v enem mesecu, ki v primeru iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP začne teči z dnem, ko je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Določba 2. odstavka istega člena pa določa, da je na enomesečni rok vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (2. odst. 268. člen ZUP).

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka v obravnavani zadevi svojo odločitev o dovolitvi obnove oprla na ugotovitve, ki naj bi izhajale iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in drugih dajatev v letu 1998, 1999 in 2000 z dne 25.4.2001. Ugotovljeno je bilo, da je pravna oseba AAA d.d., A izplačevala osebne dohodke v obliki avtorskih honorarjev, čeprav so bili izvajalci del pri delodajalcu v rednem delovnem razmerju, zaradi česar gre pri teh izplačilih za prejemke iz delovnega razmerja - plačo po 1. alinei 1. odstavka 15. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/95, 7/95, 44/96 - ZDoh).

Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno dejstvo, da je sicer res bil opravljen inšpekcijski pregled pri navedeni pravni osebi, ni pa ne iz upravnih spisov (predvsem navedenega zapisnika in sklepa o dovolitvi obnove postopka odmere dohodnine za leto 1998 in 1999) ne iz izpodbijane odločbe razvidno s čim je okoliščina, ki bi pomenila razlog za obnovo postopka izkazana. V primeru uvedbe postopka obnove po uradni dolžnosti mora upravni organ prav tako izvesti formalni preizkus in preveriti ali obstojijo vsi zakonski pogoji za obnovo, šele nato izdati sklep o dovolitvi obnove postopka. Pri tem je v skladu z določbo 1. odstavka 267. člena ZUP potrebno najprej preizkusiti ali je predlog pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina (obnovitveni razlog), na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če ti zakoniti pogoji niso izpolnjeni, organ preizkus predloga za obnovo konča s sklepom o njegovem zavrženju. Šele zatem, ko ugotovi, da so navedeni formalni pogoji izpolnjeni, organ preizkusi, ali so okoliščine oziroma dokazi taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe. V zapisniku z dne 25.4.2001, na katerem temelji izpodbijana odločba, se namreč pojavljajo zgolj imena štirih oseb - zaposlenih pri družbi AAA d.d., med katerimi pa ni tožeče stranke. Ob zaključku poglavja o izračunu premalo plačanih dajatev od plač za zaposlene je sicer navedeno, da iz podatkov Avtorske agencije Slovenije izhaja, da so bili delavcem pravne osebe AAA d.d., A nakazani zneski, ki predstavljajo neto osnovo za izračun davkov in prispevkov iz in na osebne dohodke delavcev, priložena pa je še tabela št. 1.1., vendar pa iz navedenega ne sledi ugotovitev, da je tožeča stranka prejemala dohodke v obliki avtorskih honorarjev, čeprav je bila pri delodajalcu - izplačevalcu v rednem delovnem razmerju. Sodišče tako ugotavlja, da ime tožeče stranke ne ustreza nobeni navedeni osebi v zapisniku z dne 25.4.2001, zgolj zapis v priloženi tabeli, brez navedbe za kakšen seznam gre ter v kakšni povezavi je ta seznam z zapisnikom in ugotovitvami iz inšpekcijskega pregleda, pa ne nudi podlage, da bi sodišče lahko pritrdilo toženi stranki glede njenih ugotovitev o prejetih plačilih tožeče stranke v obliki avtorskih honorarjev. Ker okoliščine o novih dejstvih in dokazih iz podatkov v upravnih spisih ne izhajajo, niso pa navedene ne v sklepu organa prve stopnje ne v izpodbijani odločbi, sodišče glede na določbo 2. odstavka 268. člena ZUP ni moglo preizkusiti ali so podani zakonski pogoji za obnovo postopka po uradni dolžnosti. Zato sodišče tudi ne more presoditi ali je verjetno izkazana okoliščina, na katero se opira sklep upravnega organa prve stopnje oziroma so podani novi dokazi taki, da bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) in zadevo v skladu z 2. odstavka 60. člena ZUS vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožeča stranka v tožbi predlaga tudi, da jo sodišče zaradi slabega premoženjskega stanja oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa predlaga odložitev plačila sodnih taks do konca postopka.

Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 35/98, 50/98, 70/00, 29/01, 41/01, 93/01 - ZST) v 13. členu določa, da lahko sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V 3. odstavku omenjenega člena je določeno, da sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, kateremu mora stranka priložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju.

Tožeča stranka je z dopisom z dne 13.9.2001 posredovala potrdilo o skupnem gospodinjstvu Upravne enote A z dne 5.9.2001 za AA, BB in CC, kopijo svoje odločbe o dohodnini za leto 1999, v kateri je navedeno, da je tožeča stranka v preteklem letu prejela 1.065.457,00 SIT iz naslova plače, nadomestil in dohodkov iz izumov. Razvidno je tudi, da je bila tožeči stranki priznana posebna olajšava za vzdrževane družinske člane AA in CC. Iz rednega obračuna za mesece maj, junij in julij 2001 izhaja, da je tožeča stranka v navedenem trimesečju prejemala povprečno plačo v višini 176.285,00 SIT neto. Iz potrdil Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe A, Urada za delo A z dne 5.9.2001 izhaja, da je AA od 1.12.1999 v evidenci brezposelnih oseb in ne prejema denarnega nadomestila, BB pa je v evidenci brezposelnih oseb od 6.8.2001 in prejema denarno nadomestilo v višini 72.116,50 SIT bruto mesečno. Iz potrdila o višini katastrskega dohodka za leto 2000 pa je razvidno, da tožeča stranka ne prejema katastrskega dohodka od kmetijskih ali gozdnih zemljišč. Sodišče je ob upoštevanju navedenih mesečnih prejemkov gospodinjstva ugotovilo, da na vsakega družinskega člana gospodinjstva mesečno odpade 44.071,00 SIT neto oziroma z upoštevanjem denarnega nadomestila AA približno 58.116,00 SIT (iz potrdila iz evidence brezposelnih oseb je razviden zgolj bruto znesek denarnega nadomestila). Ker gre za štiričlansko družino s starejšima otrokoma, za katere so potrebni večji izdatki, in ki jo preživlja zgolj eden izmed staršev, ki je zaposlen, bi se s plačilom takse za tožbo v višini 800 točk (tar. št. 27 ZST), kar znaša 13.600,00 SIT, zmanjšala sredstva, s katerimi se tožeča stranka preživlja oziroma se preživlja njena družina. Zaradi vsega navedenega je sodišče odločilo, kot sledi iz izreka sklepa. Po določbi 5. odstavka 169. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZPP) zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke, ni pritožbe.

Na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS pa je sodišče zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Ker ne gre za spor iz 1. odstavka 23. člena ZUS, pogoji za odločanje po 3. odstavku istega člena pa tudi niso izpolnjeni, trpi skladno z omenjeno določbo vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zadnja sprememba: 10.5.2007