100si

Vpisano: 8.10.2008 15:53:42

Finančni ministri EU povišali minimalno jamstvo za vloge varčevalcev na vsaj 50.000 evrov

Luksemburg, 7. oktobra 2008 – Minister za finance dr. Andrej Bajuk se je danes v Luksemburgu udeležil zasedanja Sveta EU v sestavi finančnih ministrov (ECOFIN), na katerem so finančni ministri največ pozornosti namenili kratkoročnim odzivom na krizo na finančnih trgih. Med drugim so se dogovorili, da bodo države članice povečale obseg jamstva za vloge varčevalcev na minimalno 50.000 evrov, če bo potrebno, pa tudi na več. "Na podlagi našega dogovora bo ukrep v najkrajšem času izvedla tudi Slovenija in v zvezi s tem smo že v stiku z Banko Slovenije," je povedal minister dr. Bajuk.

Ob tem je minister ponovno poudaril, da je bančni sistem v Sloveniji trden. Sistem zavarovanja depozitov je način za zavarovanje pred morebitnimi novimi težavami kot posledico nedelovanja medbančnega trga, je pojasnil. "Ne želimo si prenosa sredstev drugam, samo zato, ker sosednja država ponuja večje jamstvo," je razložil. V prihodnje bo sicer potrebna rešitev na sistemski ravni in zato je Evropsko komisijo ECOFIN danes pozval, naj nemudoma pripravo ustrezen predlog, ki bo zagotovil konvergenco shem za zavarovanje vlog.

Finančni ministri EU so danes tudi potrdili nujnost usklajenega ukrepanja za reševanje krize na evropski ravni ter se zavezali k zagotavljanju trdnosti finančnega sistema. Potrdili so več temeljnih načel, ki bodo članice vodila pri ravnanju: javna posredovanja naj bodo pravočasna, a začasne narave; nujno je bdeti nad interesi davkoplačevalcev; trenutni delničarji morajo nositi sorazmerni delež posledic; vlada lahko zagotovi zamenjavo uprave, ki je banko pripeljala v težave; uprava banke si ne sme lastiti neupravičenih dobičkov; interes konkurence mora biti zavarovan, tudi skozi upoštevanje pravil o državnih pomočeh; negativne čezmejne učinke je potrebno preprečiti.

ECOFIN je pozornost posvetil tudi pripravi podlag za Evropski svet, ki bo 15. in 16. oktobra v Bruslju, in sicer glede gospodarskih razmer, razmer na finančnih trgih ter odzivov ekonomskih politik na gibanja cen nafte.

V odzivu ekonomskih politik so finančni ministri EU izpostavili nujnost, da države še naprej zagotavljajo ustrezne makroekonomske in strukturne ukrepe, kot sledi iz letos sprejetih širših smernic ekonomskih politik. Ob tem so poudarili tudi pozitivno vlogo, ki jo je v zadnjih 10 letih odigrala skupna evropska valuta, za katere uspešno delovanje v prihodnje pa je potrebno krepiti koordinacijo ekonomskih politik držav evro območja v večjem obsegu kot zgolj preko javnofinančne koordinacije.

V nadaljevanju so sprejeli zaključke glede nadzora nad finančnim sektorjem, v katerih so pozdravili napredek na področju poročanja v bančnem sektorju ter 1. oktobra podan predlog Evropske komisije za spremembo direktive o kapitalski ustreznosti bank. Potrdili so tudi ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo pripravila predloge za odpravo procikličnosti kapitalskih zahtev. Leto 2012 so določili kot ciljno leto za uvedbo enotnega sistema poročanja za finančne skupine v EU in pozvali k večji konvergenci nadzora v EU. Minister Bajuk je ob tem poudaril: »Slovenija ne podpira prenosa pristojnosti z lokalnega nadzornika na nadzornika matične družbe, pač pa menimo, da mora biti zagotovljeno ustrezno ravnotežje med njunimi pristojnostmi in odgovornostmi.«

Ministrom sta francosko predsedstvo EU in Evropska komisija predstavila tudi dopolnjeno poročilo o gibanju cen nafte. V njem analizirata možne odzive ekonomskih politik na kratek in dolgi rok. Kratkoročni ukrepi se nanašajo predvsem na pomoč prizadetim skupinam prebivalstva v obliki subvencij za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih oz. pomoč pri nabavi energentov. Na srednji in dolgi rok je ključen ukrep EU na strani povpraševanja po nafti, ki se mora znižati. Sprejem podnebno-energetksega paketa (PEP) do konca leta je zato ključen. Ta naj bi prispeval tudi k boljši energetski strukturi, t.i. diverzifikaciji energentov. Komisija pripravlja tudi spremembo zakonodaje o poročanju o zalogah energentov, ki naj bi bila končana novembra, podatke o zalogah pa naj bi dopolnili s podatki o zasebnih zalogah.

Ministri so razpravljali tudi o zadevah z davčnega področja. Podprli so smernice za delovanje Eurofisc, decentraliziranega omrežja za izmenjavo informacij o DDV goljufijah med državami članicami. Zaključili so z razpravo o nižjih stopnjah DDV na podlagi strnjene informacije Komisije o javnofinančnem vplivu predlaganih nižjih stopenj DDV, njihovih prednostih in slabostih ter predloga izhodišč za nadaljnje delo. Minister Bajuk je v razpravi poudaril: »Slovenija meni, da se nižja stopnja DDV lahko uporablja v omejenem obsegu, s tem, da mora biti državam članicam omogočena uporaba nižjih stopenj DDV glede na njihove politične cilje. Zavzemamo se za to, da bodo ob sprejemanju rešitev zagotovljene predvsem možnosti za enakopravno obravnavo vseh držav članic, pri čemer je potrebno zagovarjati vzpostavitev sistema, ki bi državam članicam, glede na njihove potrebe, omogočal samostojno odločanje o uporabi znižanih stopenj DDV za tiste kategorije blaga oziroma storitev, ki ne izkrivljajo konkurence in ne vplivajo na delovanje notranjega trga.«

Objavljeno na straneh Ministrstva za finance




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2867