Vpisano: 18.7.2008 14:30:08

Pojasnilo v zvezi z obdavčitvijo podjetja v postopku redne likvidacije

Pojasnilo DURS, št. 4201-26/2007-2, 17. 6. 2008

Zavezanec prosi za pojasnilo v zvezi z obdavčitvijo podjetja v postopku redne likvidacije. Navaja, da je na dan pred vpisom začetka likvidacije v sodni register, to je v juliju 2007, izdelal zaključno bilanco po SRS 2006. Na ta dan je izdelal tudi davčni obračun v skladu z ZDDPO-2. V skladu s SRS 37 (2006) je izdelal otvoritveno likvidacijsko bilanco, ki se razlikuje od zaključne bilance (razlike so nastale zaradi cenitve nepremičnin na poštene vrednosti, odpisov naložb, terjatev in dolgov). Dodaja, da davčnega obračuna za te razlike ni treba izdelati.

1. Zanima ga, če so te razlike
   • predmet obdavčitve,
   • kdaj so predmet obdavčitve in
   • na kakšen način so predmet obdavčitve? V knjigovodstvu se namreč te razlike izgubijo.
2. Kako je treba razumeti šesti odstavek 368. člena ZDavP-2? Kaj je mišljeno z 'opravlja druge sprotne posle'? Če podjetje v likvidaciji prodaja premoženje oziroma ga poskuša udenariti, ali to pomeni, da opravlja druge posle?

V zvezi z vprašanji pojasnjujemo:

Razlike med zaključno likvidacijsko bilanco in otvoritveno likvidacijsko bilanco, izdelano v skladu s SRS 37 (2006), so obdavčene v okviru obdavčitve z davčnim odtegljajem, kot skrite rezerve izplačevalca ob prenehanju izplačevalca. Prodaja oziroma udenarjanje premoženja v postopku likvidacije ne šteje kot nadaljevanje poslovanja oziroma opravljanje drugih sprotnih poslov.

V skladu s prvim odstavkom 368. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) mora davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek likvidacije, davčnemu organu predložiti davčni obračun po stanju na dan pred začetkom likvidacijskega postopka. Za davčnega zavezanca, ki po začetku likvidacijskega postopka ne nadaljuje, ali spet ne začne proizvajati oziroma opravljati drugih sprotnih poslov, je to zadnji davčni obračun, ki ga davčni zavezanec v likvidaciji (zanj likvidacijski upravitelj) predloži davčnemu organu. Glede na navedbe zavezanca, da v likvidacijskem postopku le prodaja premoženje oziroma ga skuša udenariti, to vsekakor ne pomeni, da nadaljuje opravljanje dejavnosti oziroma da opravlja druge sprotne posle, zato mu dodatnega davčnega obračuna ne bo treba predlagati. Čas poteka postopka likvidacije do njegovega zaključka je namreč namenjen prav prodaji in udenarjenju premoženja, izterjavi terjatev in poplačilu upnikov.

V zvezi z vprašanjem, kako bodo obdavčene razlike med zaključno bilanco stanja in otvoritveno likvidacijsko bilanco, ki je izdelana v skladu s SRS 37, ker se le-te v samem knjigovodstvu izgubijo, je treba upoštevati določbe sedmega odstavka 368. člena ZDavP-2, ki določa, da mora v primeru likvidacije davčni zavezanec v roku iz prvega odstavka tega člena sestaviti in predložiti tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08), ki so predmet za obračun davčnega odtegljaja v skladu s 70. členom in 74. členom tega zakona. Skrite rezerve opredeljuje ZDDPO-2 v 74. členu kot znesek, ki je razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan pred vpisom zaključka likvidacije v sodni register. Pri tem je s pošteno vrednostjo mišljen znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski instrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti pa je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.

V skladu s 70. členom ZDDPO-2 so predmet obračuna davčnega odtegljaja po stopnji 15 % dohodki, navedeni v tem členu, ki jih dosegajo rezidenti in nerezidenti. Med temi dohodki so tudi dohodki, podobni dividendam in med te štejejo tudi skrite rezerve pravne osebe (izplačevalca) ob prenehanju pravne osebe (izplačevalca). Na podlagi oprostitev po ZDDPO-2 se davčni odtegljaj pri izplačilih dohodka določenim zavezancem (drugi odstavek 70. člena ZDDPO-2, ki med drugim določa, da davčnega odtegljaja ni, če prejemnik dohodka izplačevalcu sporoči svojo davčno številko), ne obračuna. V tem primeru bodo skrite rezerve upoštevane pri obdavčitvi pravne osebe – prejemnika teh skritih rezerv. Skrite rezerve pa so predmet obračuna davčnega odtegljaja v primeru, kadar se skrite rezerve ob likvidaciji razdelijo med družbenike, ki imajo po ZDDPO-2 status nerezidenta. Prav tako po določbah 70. člena ZDDPO-2 skrite rezerve niso predmet obdavčitve, kadar se premoženje pravne osebe v likvidaciji razdeli družbenikom, ki so fizične osebe. Obdavčitev fizičnih oseb namreč ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08) v okviru režima obdavčitve kapitalskih dobičkov.