100si

Vpisano: 19.12.2003

MF

Davčna reforma s poudarkom na obdavčitvi dohodkov fizičnih in pravnih oseb

Davčna reforma s poudarkom na obdavčitvi dohodkov fizičnih in pravnih oseb


UVOD

Splošno o reformi

Pri pripravi davčne reforme so bili zasledovani naslednji splošni cilji:


dokončna uskladitev davčnega sistema z zahtevami EU direktiv

posodobiti sistem obdavčevanja in ga uskladiti z mednarodnimi standardi

zagotoviti enako obravnavanje davčnih zavezancev po materialnih davčnih zakonih

enakomerneje porazdeliti davčno breme

uvesti sodobne kontrolne mehanizme in omogočiti komuniciranje med zavezancem in davčnim organom z najsodobnejšimi sredstvi.
V sklopu navedene davčne reforme so predlagani naslednji zakoni:


zakon o dohodnini

zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka

zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

zakon o davku na nepremičnine v povezavi z zakonom o vrednotenju nepremičnin

zakon o davčnem postopku

zakon o davčni službi

zakon o carinski službi


INFORMACIJA O PREDLOGU ZAKONA O DOHODNINI


I. Splošno o zakonu o dohodnini

Dohodnina kot nov sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, je bila uveljavljena z reformo davčnega sistema, sprejeto konec leta 1990. Namesto obdavčenja dohodkov s posameznimi vrstami davkov (cedularna obdavčitev), ki je veljala do konca leta 1990, je bila uvedena obdavčitev vseh dohodkov fizične osebe z eno vrsto davka, to je z dohodnino (sintetična obdavčitev). Veljavni zakon o dohodnini je začel veljati 1.1.1994. V zvezi z zakonom o dohodnini je Ustavno sodišče RS sprejelo štiri odločbe, ki še niso bile realizirane.



A. Razlogi za sprejem zakona, temeljni cilji in načela, ki so bila upoštevana pri pripravi zakona

1. Razlogov za pripravo novega zakona o dohodnini, z novim konceptom in strukturo, je več. Med najpomembnejšimi so:


spremenjene razmere v načinu pridobivanja dohodka fizičnih oseb,

spremenjena zakonodaja, ki ureja dohodke in statuse fizičnih oseb, kar posredno vpliva tudi na davčni sistem ,

potreba po večji prilagoditvi sistema dohodnine mednarodno primerljivim standardom in predpisom EU,

uresničitev štirih odločb Ustavnega sodišča RS,

relativno visoka splošna obremenitev dohodkov fizičnih oseb, predvsem dohodkov iz dela,

davčne obremenitve so neenakomerno porazdeljene (določeni dohodki so manj obdavčeni ali neobdavčeni),

zaradi neenakosti v obremenitvi zavezanci prehajajo iz davčno bolj obremenjenih obliki dohodkov v manj obremenjene.
2. Temeljni cilji, ki so bili upoštevani pri pripravi zakona so:


globalna razbremenitev zavezancev, še posebej tistih v nižjih dohodkovnih razredih, ki bodo razbremenjeni v celoti, in sicer do višine minimalnega dohodka, kot je določen z zakonom o socialnem varstvu,

bolj enaka in bolj pregledna davčna obravnava dohodkov in enakomernejša razporeditev davčnih bremen med zavezanci ter

širitev davčne osnove.
Navedeni cilji so bili zastavljeni na podlagi ugotovitev, da imamo relativno visoko splošno obremenitev dohodkov fizičnih oseb, predvsem dohodkov iz dela, da so davčne obremenitve neenakomerno porazdeljene in zato zavezanci prehajajo iz davčno bolj obremenjenih oblik dohodkov v manj obremenjene in da določene vrste dohodkov fizičnih oseb sploh niso zajete v obdavčitev (kot primeroma obresti od bančnih vlog in od dolžniških vrednostnih papirjev) ali pa so zajete deloma (kot primeroma avtorski honorarji).

3. Temeljna načela, ki so bila upoštevana pri pripravi zakona so:


načelo splošne davčne obveznosti, po katerem je v obdavčitev načeloma zajet vsak dohodek fizičnih oseb,

načelo vodoravne izenačenosti, ki določa obravnavo zavezancev v enakem ekonomskem položaju (zavezanci s približno enako visokimi dohodki bi morali biti obremenjeni s približno enako visokimi davki),

načelo navpične izenačenosti, ki določa obravnavo zavezancev z različno visokimi dohodki (davčno breme je porazdeljeno progresivno glede na raven dohodka tako, da se stopnja obdavčitve povečuje z višino dohodka; navedeno načelo izhaja iz predpostavke, da so osebe z več dohodka zmožne plačati več davka).


B. Predlagane rešitve - splošno

Glede na zastavljene cilje in načela, so v predlogu upoštevana naslednja izhodišča:

kot osnovni koncept oziroma izhodišče je ohranjena sintetična oziroma globalna obdavčitev vseh dohodkov fizičnih oseb z enim davkom, to je dohodnino.

enota obdavčitve: posameznik

uveljavljeno je načelo obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku in nerezidentov po viru dohodka v Sloveniji. S tem bo doseženo povečanje obsega davčne obveznosti za rezidente, ki bodo poslej obdavčeni od dohodka, ki bo dosežen v Sloveniji in v tujini (princip obdavčitve svetovnega dohodka) in povečane obveznosti za nerezidente, saj bodo jasneje kot doslej določena pravila, kdaj se šteje, da je dohodek obdavčen v Sloveniji (princip obdavčitve po viru dohodka). Na ta način bo v polni meri uveljavljeno načelo obdavčitve po rezidentstvu in po viru dohodka, kot je uveljavljeno v vseh razvitih državah. Navedeni princip pa vodi v dvojno obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, zato bo v zakon vgrajen tudi poseben mehanizem izogiba dvojni obdavčitvi v obliki priznavanja odbitka davka, plačanega v tujini. Iz navedenega razloga bo v bistveno večji meri potrebna tudi uporaba bilateralnih konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi dohodka.

uveljavljena je razširitev davčne osnove na ta način, da so v obdavčitev načeloma zajeti vsi dohodki fizičnih oseb. Med doslej neobdavčenimi dohodki, ki bodo poslej obdavčeni in jih dosega večina fizičnih oseb, je potrebno izpostaviti obresti od denarnih depozitov pri bankah, od dolžniških vrednostnih papirjev in od drugih podobnih finančnih terjatev. Predviden je določen neobdavčen del dohodka od obresti, katerega namen je iz obdavčitve izključiti večino malih varčevalcev. Predvideno je tudi določeno prehodno obdobje, v katerem bodo obresti v začetku le deloma zajete v davčno osnovo in postopno v času treh let polno zajete v obdavčitev. Obdavčitev obresti fizičnih oseb narekuje tudi junija 2003 sprejeta direktiva EU o obdavčenju dohodka od varčevanja v obliki obresti.

zakon uvaja tudi posamezne definicije dohodka za namene tega zakona, saj definicije, ki izhajajo iz določb druge zakonodaje, niso zadostne za potrebe izvajanja zakona o dohodnini. Vrsto dohodka in način obdavčitve tako ne bo določala le pravna podlaga, na podlagi katere bo dohodek izplačan in sam naziv dohodka, temveč bo vrsta dohodka in način njegove obdavčitve določena predvsem ob upoštevanju statusa fizične osebe oziroma razmerja, na podlagi katerega bo pridobival dohodek in iz narave dohodka (aktivni ali pasivni dohodek).

določena so nekatera pravila, ki bodo onemogočala izogibanje plačilu davka.

uveljavljena je sprememba inflacijskih mehanizmov, in sicer je zaradi predvidenega zmanjšanja inflacije ukinjena indeksacija lestvice in olajšav znotraj posameznega leta in je predlagana za leto vnaprej določena fiksna lestvica za odmero dohodnine, tako da bodo zavezanci lahko že med davčnim letom ugotovili svojo davčno obveznost za tekoče leto.

spremenjena je lestvica za odmero dohodnine, in sicer je število davčnih razredov zmanjšano s sedanjih 6 na 5 davčnih razredov, najnižja stopnja dohodnine je znižana s sedanjih 17% na 16%, najvišja stopnja pa ostaja nespremenjena v višini 50%.

opravljene so spremembe v sistemu olajšav. Splošna olajšava in posebna olajšava za otroke sta pomembno povečani, in sicer sta določeni na ravni minimalnih življenjskih stroškov za odraslo osebo oziroma otroka. Sedanja 3%-na olajšava bo preoblikovana, in sicer v smislu zmanjšanja in zoženja namenov. Razlog za navedeno preoblikovanje je v povečani splošni olajšavi.

V zakonu so predlagane naslednje standardne olajšave:
splošna olajšava, ki je namenjena vsem zavezancem, določena v višini minimalnih življenjskih stroškov za odraslo osebo,
osebne olajšave, ki so namenjene: invalidom s 100%-no telesno okvaro, prejemnikom pokojnin, nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin ter osebam, starejšim od 65 let,
posebna olajšava, ki je namenjena osebam, ki vzdržujejo družinske člane, določena v višini minimalnih življenjskih stroškov za otroka in se povečuje s številom otrok ter
posebne osebne olajšave (olajšava za študente in olajšava za samozaposlene v kulturi)
Vse navedene olajšave, razen olajšave za prejemnike pokojnin, nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin, so po novem določene v absolutnih zneskih in bodo valorizirane enkrat letno vnaprej, v skladu s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Olajšava za prejemnike pokojnin, nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin je določena v relativnem razmerju do zneska prejemka posameznega prejemnika. Olajšava za samozaposlene v kulturi pa je določena v odstotku od ustvarjenih prihodkov

poleg standardnih olajšav so v zakonu predlagane tudi olajšave, ki so povezane z dejanskim vlaganjem fizične osebe v določene namene, in sicer:
v dolgoročno varčevanje za starost, torej za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje,
za prostovoljne prispevke za različne namene
za investicije, namenjene reševanju stanovanjskega problema posameznika,
za nakup likovnih del, leposlovnih knjig, nosilcev audio-video vsebin, za obnovo kulturnih spomenikov,
za šolnine in nakup učbenikov in strokovne literature v zvezi z izobraževanjem po javno priznanih izobraževalnih programih,
za članarine političnim strankam in sindikatom ter
za plačane zneske samoprispevka.
Navedene olajšave nadomeščajo sedanjo 3%-no olajšavo. Olajšava za vlaganja v namene, navedene v drugi do sedmi alinei je določena v višini 2% letne osnove za dohodnino zavezanca.

12. finančni učinki – po predlogu zakona bo predvideni izpad prihodkov iz dohodnine znašal približno 9,5%, kar pomeni, da se bo zavezancem za dohodnino v povprečju za tolikšen procent znižala davčna obveznost. Glede na to, da je predvideno enoletno prehodno obdobje, bo navedeni izpad prihodkov in s tem tudi razbremenitev zavezancev, dosežena postopno, in sicer delno v letu 2005 in v celoti v letu 2006.

Zakon se ob po predlogu začel uporabljati 1. januarja 2005, določbe členov, ki so povezani s pravnim redom EU, pa se bodo začele uporabljati s 1. majem 2004, torej z dnem vstopa Slovenije v Evropsko unijo.



II. Pregled rešitev po posameznih vsebinskih sklopih

A. Zavezanec za dohodnino in obseg davčne obveznosti

Zavezanec za dohodnino in obseg njegove davčne obveznosti je določen v skladu s pravili o obdavčevanju, ki jim sledijo države OECD.

Zavezanec za dohodnino je posameznik, fizična oseba, in sicer tako rezident kot tudi nerezident.

Obseg davčne obveznosti je določen glede osebno navezanost fizične osebe na državo, in sicer glede na to, ali ima posameznik status rezidenta ali nerezidenta. Rezidenti se obdavčujejo po svetovnem dohodku v Sloveniji, kar pomeni, da so v Sloveniji obdavčeni od vsega dohodka, ne glede na to, kje je bil pridobljen. V obdavčitev se vključuje tudi ves dohodek, dosežen izven meja Slovenije. Nerezidenti so obdavčeni od dohodka, ki ima vir v Sloveniji, torej je dosežen v Sloveniji.

Rezidentstvo fizične osebe se bo v skladu s predlogom zakona ugotavljalo na podlagi kriterijev, ki jih v splošnem lahko razvrstimo v tri skupine, in sicer:

uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
bivanje izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatski, konzularni ali mednarodni misiji, ali kot občinski ali državni uslužbenec v državi, ki na podlagi reciprocitete takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta ali kot javni uslužbenec v institucijah Evropske skupnosti;
oseba izpolnjuje določene dejanske kriterije, ki kažejo, da so njeni osrednji socialni in ekonomski interesi v Republiki Sloveniji (ima svoje običajno bivališče ali središče interesov v Sloveniji oziroma je prisotna v Sloveniji več kot 183 dni).
Oseba se bo štela za rezidenta Slovenije, če bo izpolnjen katerikoli od navedenih kriterijev.

Posameznik, ki po nobenem od navedenih kriterijev ne bo prepoznan kot rezident, se bo štel za nerezidenta in bo obdavčen le od dohodkov, ki bodo imeli svoj vir v Sloveniji.

V predlogu zakona so natančno določena pravila, po katerih se bo določal vir dohodka. Navedena pravila so pomembna predvsem pri določanju dohodkov nerezidentov, ki jih bo imela Slovenija pravico obdavčiti in tudi pri določanju dohodkov rezidentov, ko bo potrebno ugotoviti, ali ima dohodek vir v tujini in bo rezidentu potrebno priznati odbitek davka, plačanega v tujini. V splošnem je določeno, da bodo imeli dohodki iz zaposlitve in iz opravljanja storitev vir v Sloveniji, če se bo zaposlitev izvajala ali storitev opravila v Sloveniji. Naslednji kriterij za določanje vira dohodka v Sloveniji je pogoj, da je dohodek izplačan v Sloveniji. V primeru dohodkov iz opravljanja dejavnosti velja kot pogoj za obdavčitev dohodka v Sloveniji, opravljanje dejavnosti v Sloveniji, tudi opravljanja dejavnosti preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji. Za dohodke iz nepremičnega premoženja bo v splošnem veljalo, da bodo obdavčeni glede na pogoj, da nepremičnina leži na območju Slovenije. Za dohodke od vrednostnih papirjev in drugih lastniških deležev pa bo veljalo pravilo, po katerem bodo imeli ti dohodki vir v Sloveniji, če bo šlo za deleže gospodarskih družb in drugih oblik organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.

Uporaba pravila obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku in nerezidentov po pravilu vira dohodka, kar prakticira večina držav, med njimi vse države OECD, vodi v dvojno obdavčitev dohodka na mednarodni ravni. Zaradi navedenega so v predlogu zakona predvidene tudi določbe, ki določajo metodo izogiba dvojni mednarodni obdavčitvi, in sicer z obliko odbitka v tujini plačanega davka. Sicer so mehanizmi izogiba dvojni obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb določeni z bilateralnimi mednarodnimi konvencijami o izogibanju dvojni obdavčitvi dohodkov, ki jih je sklenila Republika Slovenija.

B. Predmet obdavčitve

V obdavčitev so po predlogu zakona v splošnem zajeti vsi dohodki in dobički fizične osebe, ki jih bo fizična oseba pridobila ali dosegla v davčnem letu, razen tistih, ki so izrecno navedeni kot oproščeni plačila dohodnine.

V zakonu so določeni dohodki, ki se ne bodo šteli za obdavčljive dohodke po zakonu o dohodnini (kot so to primeroma darila, ki jih fizična oseba prejme od druge fizične osebe,pod pogojem, da ta ni njen delodajalec in da darilo ni prejeto v zvezi z opravljanjem dejavnosti) in dohodki, ki bodo oproščeni plačila dohodnine. Med navedenimi bodo pretežno dohodki, ki imajo naravo socialno varstvenih prejemkov, določenih prejemkov, ki se zavezancem zagotavljajo v obliki plačila storitev ali pokrivanja stroškov v zvezi z zavarovanjem ali drugimi primeri, štipendije, ki jih izplačuje država iz proračuna in nekateri drugi prejemki, ki so večinoma oproščeni plačila dohodnine že po veljavnem zakonu.

Kot dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko izplačila oziroma prejema dohodka.

Z vidika obdavčitve z dohodnino so dohodki razdeljeni v šest skupin:

- dohodki iz zaposlitve,

- dohodki iz dejavnosti,

- dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,

- dohodki iz premoženja,

- dobički iz kapitala in

- vsi drugi dohodki.

Ob izvajanju veljavnega zakona o dohodnini se je izkazalo, da posamezne definicije dohodkov niso zadostne in da status oseb, ki pridobivajo posamezne vrste dohodkov v mnogih primerih ni urejen, zato nastajajo težave pri izvajanju zakona. Zavezanci, ki imajo dohodke oziroma status, na podlagi katerega je mogoča ugodnejša davčna obravnava, uporabijo svoj status tako, da so upravičeni do plačila nižje obveznosti kot je določena za osebe z dohodki oziroma s statusom, ki ga ni mogoče izrabiti za znižanje davčnih obveznosti. Glede na to, da so različne vrste dohodkov glede določanja davčne osnove v precej različnem položaju, je interes zavezancev, da se selijo iz davčno bolj obremenjenih oblik dohodkov v manj obremenjene oblike dohodkov. Med dajatvami so poleg dohodnine pomembni tudi prispevki za socialno varnost in druge dajatve, ki jih v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev plačujejo delodajalci. Zato se je izkazalo, da je za potrebe izvajanja zakona potrebno natančneje opredeliti posamezno vrsto dohodka in jo povezati z osebo, ki ta dohodek pridobiva v določenem razmerju ali statusu. Le na ta način je mogoče slediti enemu temeljnih načel, na podlagi katerega je pripravljen predlog zakona, to je enakopravni obravnavi davčnih zavezancev.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno v novem zakonu koncept določanja posameznih vrst dohodkov zastaviti drugače kot po veljavnem zakonu. Posamezne vrste dohodkov so izrecno definirane za namene izvajanja tega zakona. Namen takšne ureditve je v usmeritvi, da so enake vrste dohodkov oseb, ki so v približno enakem statusu, tudi približno enako davčno obravnavane.

Med aktivne dohodke se bodo v skladu z zakonom šteli dohodki iz zaposlitve in dohodki iz dejavnosti. Pretežna večina dohodkov iz zaposlitve bodo dohodki zaposlenih iz delovnega razmerja, pretežna večina dohodkov iz dejavnosti pa dohodki iz opravljanja dejavnosti, ki je registrirana v skladu z veljavnimi predpisi. Za aktivne dohodke, ki niso ne iz delovnega razmerja, ne iz opravljanja registrirane dejavnosti bo potrebna presoja, ali oseba opravlja storitve in posle na podlagi odvisnega ali neodvisnega razmerja. Kriteriji, s pomočjo katerih se bo presojala narava oziroma vrsta razmerja (odvisno ali neodvisno), so določeni v zakonu.

Druga pomembna delitev med dohodki je delitev med aktivne in pasivne dohodke. Pasivni dohodki so tisti, ki so doseženi na podlagi naložb premoženja, kot npr. dividende, obresti, in dohodek iz vzajemnih skladov ter na podlagi oddajanja premoženja oziroma prenosa premoženjske pravice na drugo osebo, kot npr. najemnine in nadomestila za prenos pravice uporabe določene premoženjske pravice na drugo osebo. V praksi se ob izvajanju veljavnega zakona pojavljajo nejasnosti, kdaj se posamezen dohodek šteje za aktivnega oziroma pasivnega. Tipičen takšen primer so avtorski honorarji, ki so praviloma izplačani za opravljeno delo oziroma storitev ali stvaritev dela, torej za opravljeno aktivnost, obdavčeni pa so kot dohodki iz premoženjskih pravic. Glede na to, da so dohodki iz dela in za opravljanje storitev najbolj obremenjeni z dajatvami, se z izplačilom dohodka iz premoženjskih pravic (torej na podlagi prenosa premoženjske pravice in ne na podlagi dela) oseba lahko izogne plačilu obveznih dajatev, ki sicer bremenijo aktivne dohodke (od teh so poleg dohodnine najpomembnejši prispevki za socialno varnost, davek na izplačane plače in posebni davek na določene prejemke). Navedena neenakost v davčni obravnavi dohodkov bo odpravljena na ta način, da je v zakonu določeno pravilo proti izogibu plačilu davkov, po katerem se bo v primeru, ko bo šlo za dohodek, ki bo izviral tako iz zaposlitve kot tudi iz naslova prenosa premoženjske pravice štelo, da gre v celoti za dohodek iz zaposlitve. Podobno pravilo bo določeno tudi za primer, ko bo šlo za dohodek, ki bo izviral tako iz dejavnosti kot tudi iz premoženjskih pravic. V vseh navedenih primerih se bo v skladu z zakonom štelo, da gre za aktivne dohodke, torej bodisi za dohodke iz zaposlitve, bodisi za dohodke iz dejavnosti.

V predlogu zakona je še eno od pomembnejših pravil proti izogibu plačila davčnih obveznosti, ki je prav tako potrebno zaradi vedno večjega števila zavezancev, ki si s pomočjo statusa oziroma pravne forme zmanjšajo davčno obremenitev. Gre za primere, ko se fizične osebe, ki so v delovnem razmerju z delodajalcem, inkorporirajo ali pa postanejo samostojni podjetniki oziroma samostojni poklicniki in opravljajo delo oziroma storitve v tipično odvisnem razmerju, čeprav so formalno v neodvisnem razmerju. Torej gre za preoblikovanje oziroma za spremembo statusa predvsem z namenom zmanjšanja davčnim obveznostim, kot so določene za aktivne dohodke. V ta namen bo v zakonu določeno pravilo, po katerem se bo določala pripadnost dohodka drugače, kot izhaja iz bo spregledana pravna forma (pogodbea med dvema družbama ali med družbo in podjetnikom. In sicer se bo v primeru, če dohodek za opravljeno delo ali storitev ne pripada fizični osebi, ki je delo ali storitev opravila v odvisnem razmerju z izplačevalcem dohodka, temveč drugi osebi, ki je hkrati povezana oseba te fizične osebe štelo), da gre za dohodek iz zaposlitve fizične osebe, ki je delo oziroma storitev opravila.



1. Dohodek iz zaposlitve

Med dohodke iz zaposlitve se po predlogu zakona štejejo dohodki na podlagi vsakega odvisnega pogodbenega razmerja, na podlagi katerega bo imela fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev. Poleg dohodkov iz delovnega razmerja se v ta okvir štejejo tudi dohodki iz vseh drugih pogodbenih razmerjih in dohodki na drugih podlagah, ki imajo naravo odvisnih odvisnih razmerij, vključno z dohodkom za stvaritev avtorskega dela iz delovnega razmerja in dohodkom, ki izhaja iz inovacij iz delovnega razmerja ter tudi pokojnine in drugi prejemki iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, ki po naravi sodijo med dohodke iz naslova pretekle zaposlitve in so tudi glede določanja davčne osnove in obračuna dohodnine najbolj podobni dohodkom iz zaposlitve.

Glede na to, da je davčna obravnava dohodkov iz avtorskih pravic bistveno ugodnejša od dohodkov iz opravljanja dela oziroma storitev, se je praksa izrodila v to smer, da se sklepa veliko število avtorskih pogodb, ki so avtomatično podlaga za nižjo obdavčitev kot to velja za pogodbeno delo ali za delovno razmerje. Tako se je povečalo tudi število avtorskih pogodb med zaposlenimi in delodajalci. V navedenih primerih se praviloma manjši del dohodka iz delovnega razmerja izplačuje kot plača z vsemi dajatvami, praviloma večji del dohodka iz delovnega razmerja pa kot avtorski honorar, ki se obdavči kot dohodek iz premoženjskih pravic, kar ni v skladu z zakonom (tipični s strani davčne uprave zaznani primeri tovrstnih izplačil so pri predavateljih na univerzah, novinarjih v časopisnih hišah in pri računalniških programerjih, zaposlenih v programerskih družbah). Po novem zakonu bo potrebno jasno ločiti dohodke iz dela in iz opravljanja storitev (kamor sodi večina sedanjih avtorskih honorarjev), od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so po naravi dohodki, doseženi s prenosom avtorske pravice, to je pravice uporabe oziroma izkoriščanja avtorskega dela, na drugo osebo, in predstavljajo manjši del sedanjih avtorskih honorarjev.

V predlogu zakona so natančno razdelane določbe, ki v obdavčljive dohodke iz zaposlitve uvrščajo tudi vse ugodnosti, bonitete, ki izhajajo iz zaposlitve, in jih zagotavlja delodajalec. Z zakonom so natančneje določena predvsem pravila glede vrednotenja bonitet oziroma glede določanja davčne osnove za posamezne vrste bonitet.

V predlogu zakonu so tudi natančneje določeni dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja. V tem delu je realizirana tudi odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanaša na določitev zakonske podlage za določanje vrste in višine povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katere ti niso obdavčeni. V predlogu zakona so navedene posamezne vrste povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki se do določene višine ne bodo vštevali v davčno osnovo. Višino neobdavčenega dela navedenih povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja bo po predlogu zakona določila vlada, in sicer na podlagi in upoštevaje raven pravic navedenih povračil in prejemkov, določeno z zakoni oziroma splošnima kolektivnimia pogodbami na ravni državea.

2. Dohodek iz dejavnosti

Dohodki iz dejavnosti so druga pomembna kategorija aktivnih dohodkov. Temeljni okvir in instituti obdavčevanja teh dohodkov bodo načeloma ostali nespremenjeni glede na veljavni sistem obdavčitve.

Med dohodke iz dejavnosti se v skladu s predlogom zakona štejejo dohodki, doseženi z delom, ki temelji na samostojnosti in neodvisnosti pri pridobitvi dohodka. Bistveni element pri opredelitvi dohodka iz dejavnosti je vrsta razmerja, ki se kaže v samostojnosti neodvisnosti pri pridobivanju dohodka. Status oziroma organizacijska oblika osebe, vrsta dejavnosti in pravna podlaga so zgolj drugotnega pomena, ki lahko v določeni meri nakazujejo, da gre za dohodek, dosežen na samostojen način.

Z vidika ugotavljanja davčne osnove in načina obračunavanja in plačevanja davka od dohodka iz dejavnosti sta v zakonu določeni dve vrsti dohodka iz dejavnosti:

dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in
dohodka, doseženega s posameznim poslom.
Obema je skupna značilnost samostojnost neodvisnost pri pridobivanju dohodka, bistvena razlika pa je v načinu oziroma obsegu in trajanju aktivnosti.

Glede na veljavno ureditev način ugotavljanja davčne osnove za dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti, načeloma ostaja nespremenjen. Davčna osnova je dobiček, ugotovljen kot razlika med prihodki in odhodki. Davčna osnova je podrobneje urejena, zlasti z vidika nepriznavanja in omejenega oziroma pogojnega priznavanja določenih kategorij odhodkov ter z vidika upoštevanja prihodkov glede na zahtevo po ločevanju privatnega od poslovnega. Osnovno načelo je določanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov posameznega davčnega zavezanca ter zagotavljanje nevtralnosti davčnega sistema (enakost vseh, ki nastopajo na trgu), kar pomeni podobne obravnave, kot velja za pravne osebe, kolikor je to mogoče, glede na specifične značilnosti fizične osebe, ki opravlja dejavnost. Zato ugotavljanje davčne osnove temelji na smiselni uporabi predpisov o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če sam zakon ne določaldrugače. Ugotavljanje davčne osnove tako temelji na predpisih in slovenskih računovodskih standardih, ki se uporabljajo za namene poslovnega računovodstva, ob ustreznih prilagoditvah, ki bodo določene z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in s tem zakonom.

Pri ugotavljanju davčne osnove se izhaja iz ločevanja med privatno in poslovno sfero fizične osebe. To pomeni, da prelivanje sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom z davčnega vidika ne bo davčno nevtralno, in sicer v smislu vplivanja na davčno osnovo, čeprav sredstvo ostaja v lasti oziroma posesti iste fizične osebe, kajti spremeni se funkcija sredstva. Z zakonom se posebej definira, kaj se dodatno šteje za odsvojitev oziroma pridobitev sredstev zavezanca v okviru opravljanja dejavnosti in vpliva na davčno osnovo tako, kot da gre za klasično pridobitev oziroma odtujitev sredstva. Za pridobitev oziroma odtujitev sredstev se šteje prelivanje sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen denarnih sredstev, in prenehanje opravljanja dejavnosti. Pod določenimi pogoji pa se bo zagotavljala nevtralna davčna obravnava začetka opravljanja dejavnosti in prenosa opravljanja dejavnosti na druge osebe.

Izguba se bo pokrivala z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih davčnih letih. V tem delu ureditev ostaja nespremenjena glede na veljavni sistem, s tem da bo jasno določeno, da izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma pravno osebo v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti.

Zavezancem z majhnim obsegom poslovanja je po predlogu zakona dana možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov z namenom poenostavitve. Za navedene zavezance ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ki zahteva ustrezno evidentiranje poslovanja oziroma vodenje določenih poslovnih knjig in evidenc, ni smiselno. Zavezanec bo za poenostavljneno obravnavo moral izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer, da zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig po drugih predpisih, da prihodki iz dejavnosti, doseženi v preteklem obdobju ne presegajo 3 mio tolarjev, da ne zaposluje delavcev in da v preteklem letu ni ugotavljal davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih zaporednih treh davčnih letih in je na kancu tega obdobja dvakrat zaporedoma izpolnjeval ostale pogoje.

V predlogu zakona so za zavezance za dohodnino od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, določene naslednje olajšave:

olajšava za investiranje,
olajšava za zaposlovanje,
olajšava za zavezanca invalida,
olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in
olajšava za donacije.
Novost v okviru sistema obdavčevanja dohodka iz dejavnosti je tudi uvedba davka od posameznega dohodka (davčnega odtegljaja) že ob izplačilu dohodka. V sedaj veljavnem sistemu obdavčevanja dohodkov iz dejavnosti navedeno velja samo za zavezance, ki se odločijo za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov in dosegajo dohodke s pravnimi osebami. Po predlogu bo davčni odtegljaj davka uveden tudi za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, s tem da bo za te zavezance obveznost davčnega odtegljaja omejena samo na določene dohodke in ne bo nastala, če bo zavezanec izplačevalcu dohodka predložil svojo davčno številko.

3. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Kljub dejstvu, da sta kmetijstvo in gozdarstvo običajni ekonomski (gospodarski) dejavnosti, se osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost obravnavata v posebnem poglavju. Tako določanje davčnega zavezanca kot ugotavljanje davčne osnove sta namreč za potrebe izvajanja zakona o dohodnini tako specifična, da teh dveh dejavnosti ni mogoče obravnavati v okviru obdavčevanja dohodka iz dejavnosti.

Kmetijsko in gozdarsko dejavnost opravljajo fizične osebe za svoj račun na kmetijah, ki so v pravno formalnem smislu skupek premoženja oziroma osnovnih in obratnih sredstev v lasti ali zakupu oziroma najemu (uporabi) posameznih članov kmetije, ki so praviloma tudi člani iste družine. Take enote nimajo opredeljene formalne statusne oblike, zato bi bil prehod na ugotavljanje dohodka z vodenjem knjigovodstva, brez predhodne spremembe statusne oblike nemogoče. Poleg tega so naše kmetije relativno majhne in praviloma ne-specializirane in bi jim vodenje knjig povzročilo nesorazmerno velike stroške.

Zato je v zakonu ostalo izhodišče, da se dohodek v osnovni kmetijski in osnovni gozdarski dejavnosti še vedno ugotavlja preko pavšalne davčne osnove, katastrskega dohodka. Vendar se je v zadnjih letih struktura dohodkov iz kmetijstva, zaradi postopnega prehajanja na sistem plačil po vzoru skupne kmetijske politike v EU bistveno spremenila. Poleg dohodka, ustvarjenega s prodajo svojih pridelkov, ki je danes sistemsko zajet v obdavčitev preko katastrskega dohodka, se vedno večji del dohodka ali prihodka ustvari z različnimi plačili iz naslova ukrepov kmetijske politike (»subvencije«). Zato je potrebno temu prilagoditi tudi sistem določanja davčne osnove oziroma v obdavčitev poleg katastrskega dohodka zajeti tudi dohodke iz takih plačil.

Glede na navedeno je v zakonu specifično opredeljena osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost kot pridelava, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo zemljišč, ki se v katastru vodijo kot kmetijska ali gozdna zemljišča, kot zavezanec pa je določena oseba, ki ima na takem zemljišču na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, pravico uporabe. To je praviloma lastnik ali zakupnik, vpisan v zemljiško knjigo, lahko pa tudi dejanski uporabnik takega zemljišča.

Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se šteje potencialni tržni dohodek, ugotovljen s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka kot razlika med tržnim prihodkom in odgovarjajočimi pridelovalnimi stroški. Med dohodke pa se štejejo tudi druga plačila, pridobljena v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in sicer predvsem plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, odškodnine zaradi naravnih nesreč, druga plačila iz naslova državnih pomoči itd.

Ker katastrski dohodek že upošteva proizvodne stroške, seveda ne dejanske ampak izračunane ob določenih predpostavkah, se druga plačila vštevajo v davčno osnovo v bruto zneskih. Vendar zakon omogoča, da se na drugi strani izvzame iz obdavčitve katastrski dohodek zemljišč, ki jih iz različnih razlogov ni mogoče ali jih je prepovedano uporabljati za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, ki ni določena kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost ter zemljišč v času izvedbe investicij.

Poleg tega je mogoče katastrski dohodek kot posledico škode zaradi naravnih nesreč zmanjšati tudi za odstotek zmanjšanja pridelka v takih primerih. Kljub pavšalnemu ocenjevanju davčne osnove pa je mogoče tudi uveljaviti investicijsko olajšavo, s katero je mogoče celotno davčno osnovo zmanjšati za 20 % dejansko vloženih sredstev.

Plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike so praviloma namenjena pokrivanju izpada dohodka zaradi prenizkih tržnih cen, pokrivanja višjih stroškov zaradi težjih pridelovalnih razmer ali kot zagotovitev dela sredstev za nova vlaganja. Torej imajo praviloma naravo pokrivanja dela dohodka. Posebnost so plačila za podporo investicijam, ki so namenjena dolgoročnim vlaganjem. Zato se ta sicer štejejo kot del dohodka, saj se na drugi strani skozi katastrski dohodek, ne glede na dejansko opremljenost kmetije, priznavajo stroški osnovnih sredstev in opreme v optimalnem obsegu. Vendar se v davčno osnovo leta, v katerem so prejeta, upoštevajo v celoti, pri izračunu davčne stopnje pa se upošteva le petina sredstev iz tega naslova.

Katastrski dohodek kot osnova za določitev dela dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se torej ohranja. Tudi izhodišča za njegovo izračunavanje ostajajo enaka. Vendar je potrebno v prihodnjem letu zaradi ukinjanja nekaterih podatkov v zemljiškem katastru, ki so potrebni za njegov izračun, predvsem pa zaradi posodobitve ocenjevanja in omogočanja hitrejšega prilagajanja izračunov realnim razmeram, pripraviti in uzakoniti tudi novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka.



4. Dohodek iz premoženja

Ena od novosti v predlogu zakona o dohodnini bo ureditev vseh vrst dohodka iz premoženja v enem poglavju, ki bo zajemalo pet podpoglavij in sicer dohodek iz oddajanja premoženja v najem, dohodek iz prenosa premoženjske pravice, obresti, dividende in dohodek iz vzajemnih skladov.

Dohodek iz oddajanja v najem
V tem poglavju predloga zakona so bolj celovito kot doslej zajeti pravni posli oddajanja v najem, skupaj z vsemi vsebinsko podobnimi in sorodnimi posli (zakup, vzajemno oddajanje, podnajem ipd.). Dohodek bo po novem opredeljen široko in bo načeloma zajemal vse oblike prejemkov iz oddajanja v najem, prejetih v denarju ali v naravi. Oprostitev plačila dohodnine bo po veljala za dohodek iz oddajanja premičnin v najem (z izjemo opreme, bivalnika in prevoznega sredstva), materialna vlaganja najemnika, ki ohranjajo uporabno vrednost kmetijskega zemljišča, dohodek preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju in dohodek za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni, izvedenih v skladu z zakonom, če dohodek ne bo presegal 10.000 tolarjev.

Način ugotavljanja davčne osnove bo po novem ostal načeloma podoben dosedanjemu. Premik bo opravljen pri opredelitvi stroškov, ki zmanjšujejo dohodek iz oddajanja v najem, saj bo po novem natančneje določena vrsta teh stroškov in njihovo priznavanje. Tako kot doslej se bodo priznavali določeni dejanski stroški v neomejeni višini. V dejanske stroške se bodo vštevali stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če je te stroške v času oddajanja v najem in za navedeno premoženje plačal najemodajalec. Normirani stroški se bodo po novem priznavali v enaki višini v primeru oddajanja opremljenih ali neopremljenih prostorov v najem. Zaradi zmanjšanja višine normiranih stroškov na 20%, se bo po pričakovanjih povečal pomen dejanskih stroškov in njihovega dokazovanja, saj jih bodo zavezanci, tako kot doslej, lahko uveljavljali na podlagi ustreznih dokazil.

Dohodek iz prenosa premoženjske pravice
Novost v predlogu zakona je natančnejša ureditev dohodka iz prenosa premoženjske pravice. Ureditev dohodkov iz premoženjskih pravic v sedaj veljavnem zakonu o dohodnini, po katerem se med te dohodke vštevajo dohodki iz avtorskih pravic ter dohodki iz izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, ne glede na to ali so zavarovani po zakonu, je neustrezna, če upoštevamo pojav vedno novih poslov in transakcij, ki temeljijo na ali so sorodni pravicam intelektualne lastnine, ter neustrezno prakso na tem področju v Sloveniji.

Zato je v predlogu zakona natančneje opredeljen prenos premoženjske pravice, kar naj bi ločilo dohodke, dosežene s prenosom premoženjskih pravic, izhajajočih iz t.i. pravic intelektualne lastnine, od dohodkov iz zaposlitve. Iz predlagane opredelitve dohodka iz prenosa premoženjske pravice je razvidno, da se bodo po tem poglavju zakona obdavčevali le dohodki, ki bodo prejeti kot nadomestilo za prenos premoženjskih pravic. Davčna osnova se bo po novem zmanjševala le za normirane stroške v višini 10%.

Obresti
Eden pomembnejših premikov v predlogu zakona je opravljen na področju obdavčevanja obresti. Ker so po sedaj veljavnem zakonu o dohodnini obdavčene le obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam, ostali dohodki od premoženja pa so v načelu obdavčeni (dividende, najemnine, kapitalski dobički), so obresti, kot oblika dohodkov iz premoženja, v davčno ugodnejšem položaju v primerjavi z drugimi podobnimi dohodki od naložb premoženja fizične osebe. V tem predlogu zakona je zato z namenom zagotavljanja večje davčne nevtralnosti pri obdavčevanju dohodka iz različnih vrst naložb, predvideno širše obdavčevanje obresti.

V predlogu zakona je natančneje in bolj celovito opredeljen dohodek (obresti), ki je obdavčljiv po tem poglavju zakona in med drugim vključuje tudi obresti od denarnih depozitov fizičnih oseb pri bankah in hranilnicah, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev in dohodke iz življenjskega zavarovanja.

Obdavčljivi dohodek je opredeljen široko in načeloma zajema vse oblike obresti in njihove ekvivalente oziroma substitute. Oprostitev plačila dohodnine bo po predlogu zakona veljala za obresti, ki se bodo zavezancu izplačale iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov, obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, ter za dohodek iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe. V predlogu zakona je zaradi posebnega pomena nekaterih oblik varčevanja, za določene vrste obresti, ki jih bodo dosegali zavezanci rezidenti, določena oprostitev v obliki letnega neobdavčenega zneska dohodka (tj.obresti na denarne depozite fizičnih oseb pri bankah in hranilnicah v Sloveniji ali EU, vključno z dohodki iz varčevalnih pogodb po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ter obresti na dolžniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borznem trgu v Sloveniji ali na priznanih borzah v EU). Za te vrste obresti je zaradi navedenega neobdavčenega dela ustrezno znižana tudi stopnja akontacije dohodnine. Prav tako je v predlogu zakona predvideno tudi določeno prehodno obdobje, v katerem bodo obresti v začetku le deloma zajete v davčno osnovo in postopno v času treh prehodnih let polno zajete v obdavčitev.

Dividende
V tem poglavju predloga zakona pomemben premik opravljen pri opredelitvi dohodka, ki bo obdavčen po tem poglavju zakona. S predlagano opredelitvijo se skuša odpraviti določene pomanjkljivosti in nejasnosti, ki so se pojavljale v dosedanji praksi ter preprečiti prelivanje ene vrste dohodka v dohodek druge vrste (kot primeroma prelivanje dividend v kapitalske dobičke), ki je manj ali pa sploh ni obdavčen.

Novost v predlogu zakona je opredelitev lastniškega deleža, ki bo po novem podlaga za pridobivanje dividend. Dohodek bo opredeljen široko in bo zajemal dividende v splošnem pomenu (vključno s povečanjem lastniškega deleža zavezanca zaradi preoblikovanja dobička ali rezerv, v delu oblikovanem iz dobička, ali njunega prevrednotovalnega popravka, v osnovni kapital) in dividendam podobne dohodke ter nadomestila, ki jih bodo zavezanci prejeli na podlagi lastniškega deleža. Pri ugotavljanju davčne osnove bo za rezidente na letni ravni načeloma ohranjen sistem integracije. Spremenil se bo le procent znižanja s sedanjih 40% na 35%. Znižanje je posledica znižanja stopnje davka od dobička pravnih oseb (s 30% na 25% v letu 1995). V primeru dividend osebnih družb bo na letni ravni načeloma ohranjen veljavni sistem obdavčevanja. Akontacija dohodnine se bo po novem obračunavala in plačevala po stopnji 25% od dividend, plačanih rezidentom in nerezidentom, in sicer ne glede na vrsto prejemnika dividend (tudi od dividend, ki jih dosegajo družbeniki osebnih družb).

Dohodek iz vzajemnih skladov
Novost v predlogu zakona je natančna ureditev dohodka iz vzajemnih skladov. Tovrsten premik je opravljen z namenom zagotavljanja večje davčne nevtralnosti pri obdavčevanju dohodka iz različnih vrst naložb. V veljavnem zakonu o dohodnini dohodek iz vzajemnih skladov ni posebej urejen. Ureditev obdavčevanja dohodkov, ki jih fizične osebe dosegajo preko vzajemnih skladov, je bila sprejeta še pred razmahom tovrstnih naložb pri nas in zato ne upošteva njihovih posebnosti.

Po predlogu zakona je način obdavčitve dohodkov, ki jih fizične osebe dosegajo iz naložb v vzajemne sklade, odvisna od vrste dohodka, ki ga imetnik investicijskega kupona doseže pri vzajemnem skladu ter od davčne opredelitve vzajemnega sklada.

Obdavčljivi dohodek je opredeljen široko in zajema dohodek, ki ga zavezanec doseže ob delitvi prihodkov ali čistega dobička vzajemnega sklada ter dohodek, ki ga zavezanec realizira v obliki povečanja vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi ali vnovčitvi investicijskega kupona oziroma ob likvidaciji vzajemnega sklada. V primeru, ko bo zavezanec dosegel dohodek v obliki povečanja vrednosti investicijskega kupona vzajemnega sklada, se bodo pri ugotavljanju davčne osnove v določenem obsegu upoštevali tudi normirani stroški provizij. V primeru, ko bo zavezanec dosegel dohodek v obliki povečanja vrednosti investicijskega kupona pri kvalificiranem vzajemnem skladu, se bo dohodek razdelil na toliko delov, kot je virov prihodkov vzajemnega sklada (dividende, obresti, iztrženi dobički pri naložbah in drugi prihodki). Velikost posameznih delov se bo izračunala z uporabo t.i. deležev rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada v obdobju imetništva investicijskega kupona po viru rasti premoženja iz posameznih prihodkov vzajemnega sklada, ki jih bo mesečno izračunala in objavila družba za upravljanje, ki upravlja kvalificirani vzajemni sklad. V predlogu zakona je določena oprostitev plačila dohodnine za del dohodka, ki izvira iz prihodkov kvalificiranega vzajemnega sklada v obliki iztrženih dobičkov pri naložbah in sicer v primeru, ko je imel imetnik investicijski kupon v lasti več kot tri leta oziroma v primeru, ko je bil ta pridobljen z zamenjavo delnic, pridobljenih v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij.

Na splošno bo za dohodek, ki ga bo zavezanec dosegel pri vzajemnem skladu na podlagi delitve prihodkov v obliki obresti ali v obliki dela dohodka, ki izvira iz prihodkov kvalificiranega vzajemnega sklada v obliki obresti, na letni ravni veljal neobdavčen del dohodka, ki bo veljal tudi za nekatere vrste obresti, ter postopno povečevanje deleža dohodka, ki se vključi v obdavčljivi dohodek v prehodnem obdobju, kot je določeno v prehodnih določbah in kar velja tudi za obresti. Na splošno bo za dohodek, ki ga bo zavezanec dosegel pri vzajemnem skladu na podlagi delitve prihodkov v obliki dividend ali v obliki dela dohodka, ki izvira iz prihodkov kvalificiranega vzajemnega sklada v obliki dividend, na letni ravni veljalo enako znižanje kot velja za določene vrste dividend. Dohodek, ki ga bo zavezanec dosegel pri vzajemnem skladu na podlagi delitve prihodkov v obliki iztrženih dobičkov pri naložbah ali v obliki dela dohodka, ki izvira iz prihodkov kvalificiranega vzajemnega sklada v obliki iztrženih dobičkov pri naložbah, se bo na letni ravni lahko poračunaval z izgubo iz odsvojitev kapitala (tj. po poglavju »Dobiček iz kapitala«).

5. Dobiček iz kapitala

Novost na področju obdavčitve dobička iz kapitala je podaljšanje roka imetništva kapitala, in sicer za nepremičnine in pretežne lastniške deleže. Po novem bo posebna ureditev brez določenega roka imetništva, veljala za primer odsvojitve pretežnega lastniškega deleža ali njegovega dela. Za nepremičnine bo po novem veljal desetletni rok (razen v primeru odsvojitve »glavnega prebivališča«, saj je tovrstna odsvojitev pod določenimi pogoji oproščena davka). Nepremičnine se že po svoji naravi razlikujejo od finančnega premoženja, dRok imetništva ostaja nespremenjen (tj. trileten rok) za druge vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja. V prehodnih in končnih določbah predloga zakona je – z namenom nevplivanja nove ureditve (tj. novih rokov) na odločitve davčnih zavezancev o odsvojitvah kapitala v obdobju pred uveljavitvijo predloga zakona – določena posebna ureditev v povezavi s štetjem rokov po novem v zvezi z dobički, doseženimi z odsvojitvijo nepremičnin in pretežnih lastniških deležev.

Ena od pomembnih novosti na področju obdavčitve dobička iz kapitala je tudi razširitev ugotavljanja dobička iz kapitala ne samo v primeru prodaje, temveč tudi v primeru vsakršne odsvojitve kapitala. V zakonu bodo določeni primeri odsvojitev kapitala, ki ne bodo obdavčljivi po tem poglavju zakona, razširitev ugotavljanja dobička iz kapitala na primer vsakršne odsvojitve, pa bo omiljen tudi z uvedbo možnosti uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti v določenih primerih.

Oprostitev plačila dohodnine bo tako kot doslej veljala za dobičke iz kapitala, dosežene v primeru prve odsvojitve delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, in kot že omenjeno, pod določenimi pogoji tudi za dobičke iz kapitala, dosežene v primeru odsvojitve »glavnega prebivališča«.

V predlogu zakona ostaja način ugotavljanja davčne osnove v splošnem podoben dosedanjemu, določene spremembe bodo uveljavljene le pri priznavanju stroškov, ki zavezancem nastanejo v zvezi z odsvojitvijo kapitala. Izgube se bodo po novem, tako kot doslej, priznavale za poračun z dobički, doseženimi v istem davčnem letu.



6. Drugi dohodki

Kot drugi dohodki so določeni vsi tisti dohodki fizičnih oseb, ki jih ne bo mogoče uvrstiti med katerega od že navedenih obdavčljivih dohodkov po tem zakonu. Navedena odprta definicija drugih dohodkov je potrebna zaradi tega, ker v zakonu ni mogoče našteti vseh različnih vrst dohodkov fizičnih oseb, ki se izplačujejo oziroma jih prejemajo fizične osebe in zato, ker se v praksi in v življenju pojavljajo tudi nove vrste izplačil dohodkov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče zajeti v obdavčitev.

Med navedenimi prejemki so izrecno navedene nagrade, darila, dobitki v nagradnih igrah, priznavalnine in štipendije. Ne glede na to, da bodo štipendije vključene med obdavčljive dohodke pa bodo tudi vnaprej v pretežni meri ostale neobdavčene, kot to velja v skladu z veljavnim zakonom. Večina štipendij, ki bodo financirane iz javnih sredstev v skladu s posebnimi predpisi, bo oproščena plačila dohodnine. Kadrovske in druge štipendije pa bodo obdavčene le v delu, ki bo presegal raven minimalne plače, v primeru štipendij za študij v tujini pa v višini, ki bo presegala raven 160% minimalne plače.

Med oprostitvami plačila dohodnine od drugih prejemkov so izrecno navedene tudi nagrade in priznanja za izjemne dosežke na posameznem področju, če bodo izpolnjeni določeni pogoji. Podobno je tudi za posamezna povračila stroškov, ki se v določenih primerih izplačujejo fizičnim osebam (brez izplačila honorarja), določena oprostitev plačila dohodnine ob izpolnjevanju določenih pogojev. Določen bo tudi minimalni prag, do višine katerega ne bodo obdavčena posamezna darila (predvsem poslovna) in dobitki v nagradnih igrah.



C. Olajšave

Sistem davčnih olajšav bo v skladu s predlogom zakona večinoma spremenjen glede na veljavni sistem olajšav.

Kot standardne olajšave so z zakonom določene:

splošna olajšava, ki je namenjena vsem zavezancem,
osebne olajšave, ki so namenjene: invalidom s 100% - no telesno okvaro, prejemnikom pokojnine, prejemnikom nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, prejemnikom priznavalnin in osebam, starejšim od 65 let,
posebna olajšava, ki je namenjena osebam, ki vzdržujejo družinske člane
ter posebne osebne olajšave za dijake in študente in za samozaposlene v kulturi.
Kot standardne olajšave se praviloma štejejo tiste, ki so namenjene zavezancem zaradi njihovih določenih značilnosti oziroma razmer, kot so to primeroma družinske razmere, starost ali zdravje.

Nestandardne olajšave pa so vezane na določena dejanska vlaganja fizične osebe, ki jih je potrebno dokazati, kot primeroma velja za premije, plačane za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Nekatere standardne olajšave, ki so določene v veljavnem zakonu o dohodnini, so zadržane in niso spremenjene niti po višini, sprememba je le v tem, da bodo določene za leto vnaprej, in sicer v absolutnih zneskih. Take so olajšava za invalide s 100% - no telesno okvaro, seniorska olajšava in olajšava za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

Sedanja olajšava za prejemke dijakov in študentov, prejetih za delo preko študentskih servisov je spremenjena na način, da jo bo lahko uveljavljala vsaka oseba do 26 leta starosti ob pogoju, da se bo izobraževala in bo torej imela status dijaka ali študenta in da njeni dohodki ne bodo presegali 1.600.000 tolarjev. Navedene olajšave bodo za razliko od veljavnega sistema, v katerem so določene v relativnem razmerju do povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki se ugotavlja na podlagi dejanskih podatkov, določene za leto vnaprej, in sicer v absolutnih zneskih, ki bodo valorizirani enkrat letno, na enak način, kot bo valorizirana tudi lestvica za odmero dohodnine.

V predlogu zakona je posebej določena posebna osebna olajšava za samozaposlene v kulturi, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, in sicer v višini 15% prihodkov letno, pod pogojem, da prihodki ne presegajo določene višine. Posebej je v predlogu zakona navedena olajšava za prejemnike pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer je izražena v relativnem procentu od odmerjene pokojnine iz obveznega zavarovanja. Navedena olajšava je določena v višini, ki bo po učinku ustrezala sedanjemu mehanizmu obračunanega neplačanega davka od pokojnin, ki je posledica obrutenja pokojnin s koeficientom povprečne stopnje davka od osebnih prejemkov, ki se plačujejo od plače. Posebej je določena tudi olajšava za prejemnike nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja in za prejemnike priznavalnine, in sicer je izražena v relativnem procentu od odmerjenega nadomestila iz obveznega zavarovanja oziroma od priznavalnine. Navedena olajšava je določena v višini, ki bo po učinku ustrezala sedanjemu mehanizmu obračunanega neplačanega davka od navedenih nadomestil in priznavalnin.

Splošna olajšava in posebna olajšava za otroke sta povečani, in sicer sta določeni na ravni minimalnih življenjskih stroškov za odraslo osebo oziroma otroka. Določeno je povečevanje olajšave za 1% za drugega in vsakega nadaljnjega otroka. Tudi olajšava za druge vzdrževane družinske člane (ki niso otroci) je povečana, in sicer je določena v višini, kot za vzdrževane otroke.

Splošna olajšava bo določena v višini minimalnega dohodka, ugotovljenega na podlagi zakona o socialnem varstvu. V skladu z navedenim zakonom se z minimalnim dohodkom zagotavlja zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Navedeni minimalni dohodek je v skladu z zakonom o socialni varnosti za leto 2002 znašal 40.599 tolarjev mesečno oziroma 487.188 tolarjev letno, kar je znašalo 17,2% povprečne plače za leto 2002. Višina splošne olajšave v predlogu zakona temelji na navedenem razmerju med višino minimalnega dohodka in višino povprečne plače za leto 2002.

V zakonu so realizirane tudi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z olajšavami za otroke in vzdrževanimi družinskimi člani. Odločba, ki se nanaša na višino olajšave za otroke je uresničena na ta način, da bodo kot podlaga za olajšavo za otroka upoštevani minimalni življenjski stroški otroka. Ti so ugotovljeni na podlagi ugotovitev iz raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki sta jo v okviru Phare projekta izdelala dr. Nada Stropnik in dr. Tine Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja v sodelovanju z dr. Bernd Schultejem. Višina olajšave za otroke je določena v višini minimalnih življenjskih stroškov za otroka, starega nad 15 let, ki znašajo 80% minimalnega dohodka za odraslo osebo. Po podatkih za leto 2002 so ti minimalni stroški za otroka znašali 32.479 tolarjev mesečno oziroma 389.750 tolarjev letno, kar je preračunano v delež od povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2002 znašalo 13,8% te plače. Višina olajšave za otroke, določene v zakonu temelji na navedenem razmerju med višino minimalnih življenjskih stroškov za otroka in višino povprečne plače za leto 2002.

Višina olajšave se bo povečevala s številom otrok, in sicer za 1% za drugega in vsakega nadaljnjega otroka.

Poleg standardnih olajšav so z zakonom določene tudi olajšave, ki so povezane z vlaganjem sredstev fizičnih oseb za določene namene, in sicer za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, za prostovoljne prispevke za različne namene, za investicije namenjene reševanju stanovanjskega problema posameznika, za nakup likovnih del, in leposlovnih knjig, nosilcev audio-video vsebin, za vlaganja v obnovo kulturnih spomenikov slovenskih avtorjev, za šolnine in nakup učbenikov in strokovne literature, za plačane članarine političnim strankam in sindikatom ter za samoprispevek. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je določena na način, kot je določena v veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, valorizacija pa je določena na način, kot za standardne olajšave. Olajšava za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, za prostovoljne prispevke za različne namene, za investicije, namenjene reševanju stanovanjskega problema posameznika, za nakup likovnih del in leposlovnih knjig slovenskih avtorjev, za šolnine, nakup učbenikov in strokovne literature, za plačane članarine političnim strankam in sindikatom bodo določene največ v višini 2% letne davčne osnove zavezanca. Plačila samoprispevka bodo omejena glede na zakonsko določbo glede omejitve višine samoprispevka.

Zgoraj navedene olajšave bodo v skladu s predlogom zakona lahko uveljavljali le rezidenti Slovenije. Določene standardne olajšave (splošno, seniorsko in posebno za vzdrževane družinske člane) bodo po pristopu Slovenije v Evropsko unijo lahko uveljavljali tudi rezidenti članic Evropske unije, ki bodo v Sloveniji dosegali pretežen del svojega dohodka.



D. Stopnje dohodnine

Lestvica za omero dohodnine im pet davčnih razredov, s stopnjami od najnižje v višini 16% do najvišje v višini 50%.

Lestvica bo določena za leto vnaprej, kar je pravilo tudi v drugih razvitih državah, predvsem v državah OECD, saj si na ta način lahko posameznik že za vnaprej izračuna svojo letno obveznost iz naslova dohodnine, glede na pričakovane letne dohodke. Lestvica bo vsako leto tudi valorizirana, na enak način kot standardne olajšave, in sicer s koeficientom rasti življenjskih potrebščin, določenim na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin.

Glede na to, da bo potrebno lestvico oziroma neto letno davčno osnovo po davčnih razredih določiti za leto vnaprej v absolutnih zneskih, bo zaradi čim bolj realne ocene gibanja parametrov, ki so pomembni za določitev višine neto letne davčne osnove po davčnih razredih, potrebno zneske določiti šele v tretji obravnavi zakona, in sicer na podlagi zadnjih znanih podatkov, enako kot velja tudi za zneske olajšav.



INFORMACIJA O PREDLOGU ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Splošno o obdavčitvi dobička oziroma dohodkov pravnih oseb

Obdavčitev dobička pravnih oseb ureja zakon o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 18/96, 34/96, 27/98 – odločba US in 108/02). Republika Slovenija je obdavčitev dobička pravnih oseb uvedla v prvem delu davčne reforme z zakonom o davku od dobička pravnih oseb, ki je bil sprejet v letu 1990 in uveljavljen s 1. januarjem 1991. Uvedba tega zakona je predstavljala uskladitev z davčnimi instrumenti v tržnih gospodarstvih. Spremembe na področju gospodarskega sistema po letu 1990, kot je nova ureditev statusnih vprašanj gospodarskih subjektov in uvedba uporabe računovodskih standardov pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi letnih poročil (namesto do tedaj uveljavljenega sistema vodenja računovodstva po zakonu o računovodstvu) ter rezultati spoznanj v zvezi s samim sistemom obdavčitve dobička pravnih oseb, so narekovale tudi sprejem novega, sedaj veljavnega, zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bil sprejet v letu 1993 in se uporablja od 1. januarja 1994.



Najpomembnejši razlogi za predlagane spremembe obdavčitve dohodkov pravnih oseb na podlagi novega zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

1. Eden pomembnih razlogov za novi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb so zaveze Slovenije do EU. Sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb zahteva prilagoditev pravnemu redu Evropske unije in z uvedbo rešitev iz direktive 90/435/EEC o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic, z dopolnitvami (t.i. direktiva o matičnih in odvisnih družbah), direktive 90/434/EEC o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose dejavnosti in zamenjave delnic družb iz različnih držav članic, z dopolnitvami (t.i. direktiva o združitvah), in direktive 2003/49/EC o skupnem sistemu obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic (t.i. direktiva o obrestih in licenčninah) odstraniti ovire za prost pretok kapitala. Temeljno načelo vsake od teh direktiv je, da mora biti davčni režim v zvezi s področjem, ki ga ureja, nevtralen z vidika konkurence pri nastopanju subjektov na trgu (davčni režim ne sme predstavljati ovire pri pretoku kapitala med različnimi državami članicami EU). Direktiva o matičnih in odvisnih družbah ureja sistem neobdavčitve dividend med družbami iz različnih držav članic EU, direktiva o združitvah davčno nevtralnost prenosov dejavnosti, zamenjav kapitalskih deležev ter združitev in delitev, direktiva o obrestih in licenčninah pa neobdavčitev na viru plačil obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU.

2. Uvedbo novega zakona o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb narekujejo spremenjene gospodarske razmere, zlasti stanje - razvitost našega gospodarstva ter globalizacija in s tem povezana mobilnost kapitala.

3. Z uvedbo različnih institutov, ki jih poznajo gospodarsko razvite države, želimo sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb približati davčnim sistemom teh držav.

4. Nadaljnji razlog za sprejem novega zakona je prilagoditev sistema spremembam predpisov z drugih področij (kot npr. zakon o gospodarskih družbah in na njegovi podlagi sprejeti slovenski računovodski standardi, zakon o delovnih razmerjih).

5. Z novim zakonom bodo odpravljene tudi določene pomanjkljivosti, ki se kažejo v izvajanju.



Cilji novega zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
Cilji rešitev, ki jih vsebuje predlog novega zakon, so:

1. razširiti davčno osnovo in jo zaščititi,

2. vzpostaviti davčni sistem, ki bo subjekte, ki nastopajo na trgu, obravnaval enako, ne glede na njihovo organizacijsko obliko, ter s tem zagotavljal enake pogoje za nastopanje na trgu (nevtralnost davčnega sistema zaradi zagotavljanja konkurence pri nastopanju na trgu),

3. vzpostaviti sistem za odpravo mednarodne pravne dvojne obdavčitve dohodkov rezidenta.



Načela za doseganje predlaganih ciljev

Zastavljeni cilji se uresničujejo na podlagi načel, ki se uveljavljajo z različnimi instrumenti:

1. Predlog zakona vsebuje instrumente za širitev in zaščito davčne osnove, ki se zagotovi npr. tako, da se ustrezno definira zavezanec, se določi obseg njegove davčne zaveze, predmet obdavčitve in davčna osnova, uvede ustrezna pravila o davčnem izogibanju.

Primeri instrumentov:

a) določitev vsake pravne osebe kot zavezanca, če gre za združenje oseb tujega prava (ki se ne obdavči po zakonu o dohodnini), pa tudi, če nima pravne osebnosti,

b) določanje rezidentstva ne le po registriranem sedežu, temveč tudi po sedežu dejanske uprave, kar omogoča razširitev neomejene davčne zaveze (t.j. obdavčitve na svetovnem dohodku) tudi na davčne zavezance, ki v Sloveniji nimajo registriranega sedeža, so pa dejansko vodeni iz Slovenije (s tem se preprečuje davčno izogibanje davčnim zavezancem, ki so registrirani v državah z nizko stopnjo obdavčitve),

c) obdavčitev vseh dohodkov rezidenta in nerezidenta, upoštevaje načelo svetovnega dohodka za obdavčitev rezidenta, in načelo obdavčitve dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, za nerezidenta; posebej poudarjamo pomen obdavčitve dohodkov z davčnim odtegljajem,

d) pravila proti davčnemu izogibanju (npr. nepriznavanje odhodkov – obresti, če je dajalec posojila rezident v državi z nižjo stopnjo obdavčitve kot 12,5%).

2. S prej navedenim


Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=226