100si

Vpisano: 23.6.2008 15:34:54

Prenos blaga v drugo državo članico in pridobitev blaga iz druge države članice za vzpostavitev zaloge blaga pri kupcu

Pojasnilo DURS, 42601-520/2004, 21. 2. 2005

Davčni zavezanec navaja, da se družba s sedežem v Avstriji in z avstrijsko identifikacijsko številko za DDV (v nadaljevanju: družba A) kot komisionar (v svojem imenu in za tuj račun) ukvarja s prodajo blaga principala, ki je gospodarska družba s sedežem v Švici. Družba A želi razširiti svoje delovanje tako, da bo blago prodajala tudi na slovenskem trgu, pri tem pa bo kot komisionar delovala družba s sedežem v Sloveniji, ki je identificirana za namene DDV. Komisionar ima v Sloveniji svoje skladišče, v katerem shranjuje blago do nadaljnje prodaje tretjim osebam na slovenskem trgu. Do te prodaje je blago v pravni lasti principala. Družba A namerava pretežno količino blaga dobavljati v konsignacijsko skladišče v Slovenijo iz Avstrije, manjša količina blaga pa bo dobavljena iz drugih držav članic. V tem primeru bo blago pripeljano v Slovenijo iz države članice X, račun pa bo komisonar prejel od družbe A. Družba A bo za to dobavo prejela račun od svojega principala, ki je identificiran za DDV v državi članici X.

Davčnega zavezanca zanima:

1. Ali se lahko uporabi 19.a člen Pravilnika, ko družba A dobavi blago iz Avstrije v komisionarjevo skladišče v Slovenijo, na podlagi katerega se družbi A, pa tudi njenemu principalu ni treba identificirati za DDV v Sloveniji?

2. Ali se lahko uporabi 19.a člen Pravilnika pri dobavi blaga iz druge države članice kakor Avstrije, od koder je družba A izdala komisionarju račun za dobavljeno blago? Ali je torej pravilno, da se družbi A za dobavo blaga iz druge države članice (ki ni Avstrija) v skladišče v Slovenijo ni treba identificirati za DDV v Sloveniji, pa tudi njenemu principalu ne?

V nadaljevanju posredujemo naše mnenje:

DDV se v skladu z določili 3.a člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV (Uradni list RS, št. 97/04 - UPB2 in 114/04) obračunava in plačuje tudi od blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za plačilo, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ni zajet z ureditvijo iz drugega stavka prve alinee prvega odstavka 15. člena tega zakona ali iz prvega odstavka 15.a člena tega zakona.

Pridobitev blaga znotraj Skupnosti pomeni v skladu z določili 11.a člena ZDDV pridobitev lastninske pravice do premičnin, ki jih prejemniku odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec ali sam prejemnik ali druga oseba za račun enega od njiju.

V skladu z določili drugega odstavka 19.a člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 17/04, 45/04, 84/04 in 112/04), v nadaljevanju: Pravilnik, se, kadar davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi članici, prenese blago iz svojega podjetja v drugi državi članici kupcu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, za vzpostavitev zaloge blaga pri kupcu, takšna transakcija obravnava kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti takrat, ko kupec vzame blago iz zaloge.

V primerih, ki jih navaja, bo torej kupec blaga (davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji) imel blago za pridobljeno takrat, ko bo blago vzel iz skladišča slovenskega komisionarja. Glede na navedeno menimo, da se ne tujemu principalu ne družbi A v Sloveniji ni treba identificirati za namene DDV.




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1781