100si

Vpisano: 13.6.2008 15:32:50

Davčni zastopnik in instrument zavarovanja plačila davčne obveznosti

Pojasnilo MF, št. 426-02-6/2003/78, 26. 2. 2007

Davčni zavezanec sprašuje, ali tretji odstavek 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06) velja za davčne zavezance s sedežem v tretji državi, ki se v Sloveniji šele nameravajo identificirati za DDV, ali pa te določbe veljajo tudi za davčne zavezance s sedežem v tretji državi, ki so se identificirali za DDV še pred 1. 1. 2007 in morajo zdaj imenovati davčnega zastopnika. Sprašuje tudi, kakšen instrument zavarovanja naj bi se v praksi zahteval od davčnih zavezancev s sedežem zunaj Skupnosti oziroma njihovih davčnih zastopnikov in za kolikšno višino naj bi bil tak dokument izdan.

Imenovanje davčnega zastopnika je skladno s tretjim odstavkom 3. člena pravilnika obvezno za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Sloveniji, pač pa v tretji državi ali na tretjem ozemlju. Navedena določba velja za davčne zavezance, ki so se identificirali za namene DDV pred 1. 1. 2007, in za tiste, ki so se oziroma se bodo identificirali po 1. januarju 2007.

Slovenija je takšen ukrep sprejela na podlagi drugega pododstavka 204. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), ki je bil vsebovan tudi v Šesti direktivi za države, s katerimi ni dogovorjen pravni instrument o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe iz direktive 76/308/EGS in uredbe (ES)št. 1798/2003.

Z vidika kratkega roka za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Sloveniji, temveč v tretji državi ali na tretjem ozemlju, da bi se prilagodili novi zakonodaji, bo v spremembah pravilnika, ki so v pripravi, določeno prehodno obdobje za obvezno imenovanje davčnega zastopnika.

Kar zadeva predložitev instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti, sedmi odstavek 4. člena pravilnika napotuje k uporabi zakona, ki ureja davčni postopek. Navedena določba je le pojasnilo, da davčni organ lahko, če so izpolnjeni pogoji iz Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06), zahteva predložitev instrumenta zavarovanja. Odločitev, ali zahtevati zavarovanje, o vrsti instrumenta in o višini zavarovanja, bo davčni organ sprejel v vsakem konkretnem primeru, odvisno od višine davčne obveznosti in od okoliščin vsakega primera, in ob upoštevanju pogojev ZDavP-2.




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1210