Vpisano: 13.7.2020 14:38:33

Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust (oznaka dohodka 1103)

V skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres, določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine.

V letu 2019 sta bila sprejeti noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (v nadaljevanju ZDoh-2) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, ki davčno razbremenjujeta regres. V skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres, določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku Statističnega urada Republike Slovenije. V skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 pa se pri regresu za letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačati delojemalec, glede na delež regresa, ki se všteva v davčno osnovo.

Do posebne davčne obravnave, kot je opredeljena za regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih - ZDR-1 (v nadaljevanju ZDR-1), so pod enakimi pogoji upravičeni tudi tisti davčni zavezanci, ki prejemajo vsebinsko primerljive dohodke iz tujine. Le-te je treba opredeliti v skladu s prvim odstavkom 131. člena ZDR-1, ki pravico do regresa pogojuje s pravico delavca do letnega dopusta, in sicer je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust. Iz navedene določbe ZDR-1 torej izhaja, da mora biti vsebinsko primerljiv regres iz tujine pravica delavca in da je namen regresa prispevek delodajalca delavcu za izrabo letnega dopusta oziroma je vezan na pravico delavca do letnega dopusta (VSRS Sodba X Ips 335/2016). Na podlagi tega lahko davčni zavezanec pravico do prejema vsebinsko primerljivega regresa iz tujine dokazuje s predložitvijo plačilne liste za mesec, v katerem je bil regres izplačan.

Na osnovi predložene dokumentacije davčnega zavezanca o dohodkih, prejetih v tujini (npr. dohodninske odločbe tujih davčnih organov oziroma povzetke izplačanih dohodkov tujih delodajalcev), izhaja, da so praviloma navedeni skupni zneski prejetih dohodkov iz naslova izplačanih plač, nadomestil plače in povračil stroškov v tujini, ki v večini primerov vključujejo tudi znesek regresa.

Če ta navedena vsota skupnih dohodkov vključuje tudi regres, mora davčni zavezanec v tem primeru iz te vsote dohodkov vira 1101 (Plača, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom) izvzeti znesek regresa in ga vključiti v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oz. napovedi za odmero dohodnine pod oznako 1103 (Regres za letni dopust), kamor vpiše tudi pripadajoče prispevke in tuji davek, kot izhaja iz plačilne liste za mesec, v katerem je bil ta regres izplačan, ki jo je davčni zavezanec obvezno dolžan priložiti vloženemu ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oz. napovedi za odmero dohodnine.

Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust (oznaka dohodka 1103)

Vir: FURS