Vpisano: 1.6.2020 10:57:58

Ana Strmšnik, mag. prav.

Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

V okviru tretjega svežnja protikoronskih ukrepov se s 1. junijem 2020 za delodajalce ureja možnost delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

Ukrep je sprejet z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in preprečitvijo odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov. Delodajalci, ki bodo izpolnjevali z zakonom predpisane pogoje ga bodo lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra 2020. Ukrep delodajalcem omogoča, da delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas, začasno odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, brez spremembe pogodbe o zaposlitvi. V času, ko delavci opravljajo delo, jim pripada plačilo za delo, za čas do polnega delovnega časa (v času, ko ne delajo) pa jim pripada nadomestilo plače v višini 80% osnove. Za to izplačano nadomestilo pa lahko delodajalci pri Zavodu za zaposlovanje RS uveljavljajo delno povračilo (subvencijo). Ukrep torej predstavlja neke vrste delno čakanje na delo, ki je uporaben predvsem za delodajalce, ki postopoma zaganjajo svoje poslovanje, vendar zaradi posledic epidemije dela še ne morejo zagotoviti v polnem obsegu.

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je bil sprejet v okviru novega Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19,¹ ki je pričel veljati 31. 5. 2020. Slednji določa, da gre za začasen ukrep, s katerim se skušajo omiliti in odpraviti posledice epidemije COVID-19, med drugim tudi za področje gospodarstva in dela. ZIUOOPE v členih 11. do 23. podrobneje ureja pogoje za dodelitev subvencije, upravičene delodajalce, višino subvencije, pravice in obveznosti delavcev, obveznosti delodajalcev, kakor tudi postopek uveljavljanja subvencij in izvajanje nadzora nad dodelitvijo sredstev.

Kdo je upravičen do subvencije

ZIUOOPE v 12. členu določa, da so do subvencije upravičeni delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije pred 13. marcem 2020, pod pogojem, da:

• imajo zaposleni, katerim želi delodajalec začasno odrediti skrajšani delovni čas, sklenjene pogodbe za polni delovni čas in
• po oceni delodajalca najmanj 10% zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90% dela.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih² znaša polni delovni čas največ 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.³ Slednje pomeni, da bo moral delodajalec v primeru (klasičnega) 40 urnega delovnika za pridobitev subvencije dokazati, da najmanj 10% zaposlenim ne more zagotoviti dela vsaj za 36 ur na teden. Če torej delodajalec zaposluje 20 zaposlenih, bo do subvencije upravičen, če vsaj 2 zaposlenima ne bo mogel zagotoviti dela za najmanj 36 ur na teden, v primeru 10 zaposlenih pa vsaj enemu.

ZIUOOPE v drugem odstavku 12. člena še določa, da subvencije ne morejo koristiti delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Katerim zaposlenim odreditev skrajšanega delovnega časa ni mogoča

Odreditve skrajšanega delovnega časa ob hkratni pravici do subvencije ni mogoče uporabiti za delavce, ki so v času teka odpovednega roka,⁴ ter za delavce, ki so že upravičeni do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.⁵

Postopek uveljavljanja subvencije

1. Posvetovanje

Iz četrtega odstavka 12. člena ZIUOOPE izhaja, da se je delodajalec dolžan še pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom posvetovati s sindikatom, oziroma, če sindikata ni, s svetom delavcev. Pridobiti mora tudi njihovo pisno mnenje. Posvet mora zajemati razpravo o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno in o trajanju odreditve ukrepa. Če pri delodajalcu ni sindikata, niti sveta delavcev, mora delodajalec svoje zaposlene pred sprejemom odločitve obvestiti na pri delodajalcu običajen način. V primeru, da se spremenijo okoliščine, je potrebno posvetovanje opraviti znova.

2. Pisna odreditev skrajšanega delovnega časa

Po opravljenem posvetovanju, oziroma po seznanitvi delavcev o odločitvi, da bo določenim zaposlenim odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, mora delodajalec izbranim delavcem izdati pisno odreditev dela s skrajšanim delovnim časom. V slednjem mora, kakor izhaja iz četrtega odstavka 14 člena ZIUOOPE določiti:

• obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa (denimo v primeru 40 urnega delovnika, skrajšani delovni čas ne sme znašati manj kot 20 ur/teden),
• čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,
• razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,
• čas trajanja odmora med delom,
• višino povračila stroškov v zvezi z delom,
• možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter
• višino nadomestila plače.

3. Vložitev vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje

V naslednjem koraku mora delodajalec najpozneje 15 dni po odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom pri Zavodu RS za zaposlovanje vložiti vlogo za dodelitev subvencije, skupaj s potrebnimi dokazili. O vlogi zavod odloči s sklepom v nadaljnjih 15 dnevih od prejema vloge. V primeru, da zavod delodajalcu izdal sklep o dodelitvi subvencije, bo delodajalec z zavodom sklenil pogodbo o subvencioniranju.⁶

Na tem mestu je še smiselno opozorilo, da iz četrtega odstavka 18. člena ZIUOOPE izhaja še dolžnost delodajalca, da je dolžan Zavodu za zaposlovanje RS sporočiti, da je delavcu odredil delo po skrajšanem delovnem času, in sicer najpozneje v treh dneh od dneva odreditve.

Pravice in obveznosti delavcev

Status delavca, ki mu delodajalec začasno odredi delo s skrajšanim delovnim časom, se ne spremeni, saj delavec ohrani vse pravice in obveznosti, kot bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki jih zakon ureja drugače (prvi odstavek 14. člena ZIUOOPE). Navedeno pomeni, da se delavčeva pogodba o zaposlitvi ne spremeni. Še vedno namreč ohrani zaposlitev za polni delovni čas, posledično je še vedno v polnem obsegu vključen v vsa socialna zavarovanja. Podrobneje so pravice in obveznosti delavca v času odrejenega skrajšanega delovnega časa urejene v 14. členu ZIUOOPE.

Plačilo in nadomestilo delavca in višina subvencije

Delavec ima na podlagi drugega odstavka 14. člena ZIUOOPE v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom pravico do plačila za delo, ko dejansko dela, za čas do polnega delovnega časa pa mu pripada pravica do nadomestila plače v višini 80% osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

Poenostavljeno na primeru to pomeni, da delavcu, ki mu je denimo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom za 30 ur na teden, pripada plačilo za delo v obsegu 30 ur/teden, za preostalih 10 ur/teden pa nadomestilo plače v višini 80% zgoraj omenjene osnove.

Za izplačano nadomestilo plače bo delodajalec lahko uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače (subvencijo) v deležu od 5 do 20 ur tedensko. Višina subvencije pa je, kakor izhaja iz 17. člena ZIUOOPE, določena glede na obseg zagotavljanja dela delavcu in znaša:

• 448 EUR mesečno na delavca v primeru, da bo delavec delal 20 - 24 ur tedensko,
• 336 EUR mesečno na delavca v primeru, da bo delavec delal 25 - 29 ur tedensko,
• 224 EUR mesečno na delavca v primeru, da bo delavec delal 30 - 34 ur tedensko in
• 112 EUR mesečno na delavca v primeru, da bo delavec delal v 35 ur tedensko.

V zgoraj navedenem primeru bi bil torej delodajalec upravičen do subvencije v višini 224 EUR/mesečno za posameznega zaposlenega.

Obveznosti delodajalca

18. člen ZIUOOPE določa, da ima delodajalec v času prejemanja subvencije naslednje obveznosti:

• delavcem mora redno izplačevati plačo in nadomestilo plače,
• v času prejemanja subvencije in mesec dni po tem obdobju ne sme pričeti s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, katerim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov,
• v tem istem obdobju ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
• voditi mora evidenco o izrabi delovnega časa za delavca, ki mu je odredil delo s skrajšanim delovnim časom na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.
• Zavodu RS za zaposlovanje mora najpozneje v treh delovnih dneh spročiti, da je delavcu odredil delo po skrajšanem delovnem času po ZIUOOPE.

V primeru kršitve mora delodajalec prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, Ur. l. RS št. 80/2020, v nadaljevanju ZIUOOPE.

2 Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1.

3 Gl. 143. člen ZDR-1.

4 Tretji odstavek 12. člena ZIUOOPE.

5 gl. 15. člen ZIUOOPE.

6 gl. 16. člen ZIUOOPE.