Vpisano: 8.4.2020 17:39:04

Miha Šercer, odvetnik

Povzetek novega interventnega zakona (določila, ki se nanajšajo na delodajalce)

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) - povzetek

Članek bo še dopolnjen. Odgovore na pogosta vprašanja FURSA najdete na tej povezavi.

V četrtek, 2. 4. 2020, je bil sprejet nov interventni zakon, poimenovan tudi "protikorona zakon", ki za čas trajanja v njem določenih ukrepov tudi začasno razveljavlja prejšnji interventni zakon (ZIUPPP). V nadaljevanju kratek povzetek določil, ki se nanašajo na delodajalce.*

UKREPI

• pravica do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo
• pravica do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela (varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, nezmožnost prihoda na delo ker ni javnega prevoza ali zaradi zaprtja meja)
• oprostitev plačila prispevkov

TRAJANJE UKREPOV

Ukrepi, določeni z zakonom, veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 z avtomatičnim podaljšanjem za 30 dni, če do 15. 5. 2020 epidemija ne bo preklicana. Pomoč se lahko torej uveljavlja tudi za nazaj, za napotitve na čakanje na delo oz. za nezmožnost zagotavljanja dela zaradi višje sile od 13. 3. dalje.

UPRAVIČENCI

Upravičenci do pomoči so vsi delodajalci, razen tistih, ki se v več kot 70 % deležu financirajo iz proračuna (neposredni ali posredni proračunski uporabniki) in tisti, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost. Upravičeni do pomoči so izmed teh zgolj tisti delodajalci, ki bodo po njihovi oceni imeli v prvem polletju upad prihodkov za najmanj 20 % glede na enako obdobje lani in ki v drugem polletju ne bodo dosegali več kot 50 % rast prihodkov glede na enako obdobje lani. Če se naknadno (ob zaključku leta) ugotovi, da navedeni kriteriji niso izpolnjeni, mora upravičenec prejeto pomoč vrniti.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih zakonskih dajatev ali če je nad njim uveden stečaj.

Delodajalec tudi ne more uveljavljati pomoči za tiste delavce, ki so na čakanju na delo iz drugih razlogov kot z namenom ohranitve zaposlitve, npr. delavci v času odpovednega roka.

Zakon ne določa (več), da upravičenci ne morejo biti tisti delodajalci, ki v obdobju prejemanja pomoči ali v določenem obdobju po tem odpuščajo delavce, kot to sicer določa ZIUPPP. Zakon ravno tako ne določa, da delodajalci ne morejo uveljavljati pomoči za tiste zaposlene, ki izkazujejo presežek opravljenih ur dela (t. i. plus ure).

NAPOTITEV NA ČAKANJE

Napotitev mora biti pisna in mora vsebovati:

• čas začasnega čakanja na delo
• možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo (zakon določa, da ima delavec v času čakanja obveznost vrnitve na delo zgolj do 7 zaporednih dni v mesecu!)
• višino nadomestila plače

VIŠINA NADOMESTILA PLAČE

Tako delavec, ki je napoten na začasno čakanje, kot delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, sta upravičena do nadomestila v višini 80 % plače. Takšno nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače. S tem zakonodajalec dejansko (začasno) spreminja določbo 6. odstavka 137. člena ZDR-1 in določa višje nadomestilo plače za čas nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile.

VIŠINA POVRAČILA IZPLAČANEGA NADOMESTILA PLAČE

Izplačano nadomestilo se povrne delodajalcu v višini izplačanega nadomestila (do višine povprečne plače za leto 2019), zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Delodajalci bodo (to iz zakonskega besedila sicer neposredno ne izhaja, so pa takšna pojasnila MDDSZ) oproščeni tudi plačila vseh prispevkov za socialno varnost, ki jih bodo sicer morali še naprej obračunati, plača pa jih R. Slovenija.

POSTOPEK UVELJAVLJANJA POMOČI

Pravica do povračila izplačanih nadomestil plače se uveljavlja z vlogo, ki se vloži v elektronski obliki pri ZRSZ (za navodila glede tega sledi tej povezavi), in sicer v 8 dneh od napotitve delavca na čakanje oziroma v 8 dneh od uveljavitve zakona (veljati začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu) za tiste delavce, ki so bili napoteni na čakanje pred uveljavitvijo zakona.

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

V obdobju prejemanja pomoči mora delodajalec dejansko izplačevati (neto) nadomestila plače.

V obdobju prejemanja pomoči delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na čakanju.

Če delodajalec delavca pozove nazaj na delo, mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. Enako velja, če pri delavcu, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ta okoliščina preneha (npr. če drugi starš prevzame varstvo otrok).

Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenim, mora prejeta sredstva v celoti vrniti, in sicer trikratno!

UGODNOSTI ZA ZAPOSLENE, KI DELAJO

Za zaposlene, ki v času trajanja ukrepov delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za april in maj 2020.

Delodajalci so dolžni zaposlenim, ki delajo in ne prejemajo več kot trikratnika minimalne plače, mesečno izplačati krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Navedeno velja tudi za delavce, ki delajo na domu.

__________________________________________________________________________________

* Pravno opozorilo: zgornje besedilo predstavlja povzetek zakona na podlagi mojega razumevanja zakonskega besedila, pri čemer ni mogoče vnaprej predvideti tolmačenja s strani državnih organov ali sodišč, ki je lahko tudi drugačno, in v zvezi s tem ne prevzemam nobene odgovornosti.

Pripravil: Miha Šercer, odvetnik (Odvetniška pisarna Šisernik - Šercer)