100si

Vpisano: 3.2.2020 17:22:03

Vlada odgovarja na pobudo glede minimalne plače

Vlada je na svoji 58. redni seji, ki je potekala 23. 1. 2020, sprejela Odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi s poskusi izigravanja delavskih pravic, pridobljenih na podlagi spremenjenega Zakona o minimalni plači.

Vlada je na svoji 58. redni seji, ki je potekala 23. 1. 2020, sprejela Odgovor na pisno poslansko pobudo Luke Mesca v zvezi s poskusi izigravanja delavskih pravic, pridobljenih na podlagi spremenjenega Zakona o minimalni plači, in ga pošlje v Državni zbor Republike Slovenije.

Poslanec Luka Mesec je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s poskusi izigravanja delavskih pravic, pridobljenih na podlagi spremenjenega Zakona o minimalni plači. Poslanec kot sporna izpostavlja priporočila Gospodarske zbornice Slovenije, ki naj bi ublažili učinke uveljavitve sprememb Zakona o minimalni plači, v katerih zbornica delodajalcem predlaga nabor možnih ukrepov, kot npr. znižanje dodatkov v kolektivnih pogajanjih in priporočilo delodajalcem, naj dodatke vključijo v osnovne plače delavcev.

V Republiki Sloveniji se plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven države, dejavnosti, podjetja) svobodno dogovarjajo tudi o višini najnižjih oziroma osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela.

ZMinP pa na državni ravni določa višino minimalne plače, ki jo morajo vsi delodajalci spoštovati pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. ZMinP določa, da so delavci upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače. Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno bruto plačo, ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. Ravno to pa je pogost primer, saj kolektivne pogodbe dejavnosti v večini primerov višino izhodiščne oziroma osnovne plače za nižje tarifne razrede določajo pod zneskom zakonsko določene minimalne plače. V takih primerih mora delodajalec delavcu dodati razliko do minimalne plače.

Minimalna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času je v letu 2019 znašala 886,63 evrov bruto, iz obsega minimalne plače pa so izključeni le dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, to pa so dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Še vedno pa so lahko bili vključeni nekateri drugi dodatki, kot so npr. dodatek za delovno dobo, dodatek za delo v posebnih pogojih dela (izmensko delo, popoldansko delo, terensko delo ipd.) in plačilo za poslovno in delovno uspešnost. V letu 2020 minimalna plača znaša 940,58 evrov bruto, s 1. januarjem 2020 pa so iz minimalne plače izločeni vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. V minimalno plačo ni možno vštevati povračil stroškov v zvezi z opravljanjem dela, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju) in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).

Glede priporočila Gospodarske zbornice Slovenije, ki naj bi ublažili učinke uveljavitve ZMinP-B, v katerih zbornica delodajalcem predlaga nabor možnih ukrepov, ki se nanašajo tudi na nižanje dodatkov oziroma vključitev nekaterih dodatkov v osnovno plačo, pri čemer je Gospodarska zbornica Slovenije dodatno izpostavila, da namen priporočil ni nižanje ali ožanje pravic zaposlenih ampak je namen priporočil spodbuditi kolektivno dogovarjanje in zagotoviti zakonito urejanje sprememb, je treba izpostaviti, da ZDR-1 glede dodatkov opredeljuje:

  • dodatek za delovno dobo,
  • dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (ZDR-1 izrecno določa dodatke za nočno, nadurno, nedeljsko in praznično delo – kolektivne pogodbe pa lahko določijo tudi druge) in
  • dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu – pri teh dodatkih ZDR-1 določa, da se ti dodatki določijo s kolektivno pogodbo, če niso vsebovani v zahtevnosti dela.

ZDR-1 ne določa višine posameznih dodatkov, ampak napotuje, da se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo, in sicer v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

Vlada poudarja, da gre pri dodatkih za zakonsko določene pravice, ki se jim ni mogoče odpovedati. Te pravice pa so nato podrobneje opredeljene še v drugih aktih. Za spremembe ali dopolnitve le-teh pa praviloma ni možen enostranski poseg delodajalca (spremembe bodisi kolektivnih pogodb ali pogodb o zaposlitvi).

Z vidika strokovne razlage je morebitna vključitev nekaterih dodatkov v osnovno plačo možna , mora pa biti vidna oziroma opredeljena in skladna z določili ZDR-1 in ustrezne kolektivne pogodbe, ki delodajalca neposredno zavezuje.

Dodatna opredelitev dodatkov in določitev višine posameznih dodatkov (zakonskih in po kolektivnih pogodbah) je predmet kolektivnega dogovarjanja, kjer delodajalci oziroma njihovi predstavniki sodelujejo s sindikati kot predstavniki delavcev.

V primeru dilem, ko delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba na ravni dejavnosti je mnenje stroke in tudi prakse Vrhovnega sodišča RS , da bi moral delodajalec zaradi načela enakosti kot kriterij za določitev višine dodatka upoštevati višino določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki bi ga zavezovala, ali v primerljivi kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Ker gre za zakonsko pravico, je pravica do dodatka seveda iztožljiva.

Upoštevaje navedeno, bi bilo kakršnokoli enostransko spreminjanje ureditve pravic delavcev v povezavi s spremembo opredelitve minimalne plače nezakonito. Zato je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer tudi že pozvala k doslednemu in zakonitemu izvajanju določb ZMinP-B in ob tem napovedala poostren nadzor nad njegovim izvajanjem s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Hkrati je ministrica pozvala tudi vse socialne partnerje k čim prejšnjemu pristopu k dogovarjanju o novi politiki plač.

Vlada tudi pojasnjuje, da je Inšpektorat Republike Slovenije za delo izvajanje usmerjenega nadzora na področju ZMinP-B vključil v svoje programske usmeritve za leto 2020. Ob tem je treba poudariti, da so spremembe navedenega zakona začele veljati s 1. januarjem 2020, prvič pa bodo upoštevane pri plači za mesec januar 2020, ki bo izplačana v mesecu februarju. Skrajni rok za izplačilo januarske plače je, glede na določbo drugega odstavka 134. člena ZDR-1, 18. februar 2020. Inšpektorat Republike Slovenije za delo bo začel z izvajanjem usmerjenega nadzora na področju sprememb ZMinP v mesecu februarju in ga bo izvajal do konca leta 2020. Če pa bo Inšpektorat Republike Slovenije za delo prejel prijave kršitev delovnopravne zakonodaje, ki bi nakazovale na zlorabe ZMinP-B, jih bo obravnaval nemudoma.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=11129