100si

Vpisano: 3.2.2020 17:20:09

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z upravniki večstanovanjskih stavb in registrom upravnikov

Vlada je na svoji 58. redni seji, ki je potekala 23. 1. 2020, sprejela dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje v zvezi z upravniki večstanovanjskih stavb in registrom upravnikov.

Vlada je na svoji 58. redni seji, ki je potekala 23. 1. 2020, sprejela dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z upravniki večstanovanjskih stavb in registrom upravnikov. Vsebina zahteve za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje se nanaša na obveznost upravnika, da etažnemu lastniku omogoči vpogled v pogodbe sklenjene s tretjimi osebami glede poslov obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe, v knjigovodske listine, ki so pridobljene na podlagi pogodb in poslovnih razmerij upravnika s tretjimi osebami in v stanje rezervnega sklada večstanovanjske stavbe.

Vlada odgovarja, da kot je bilo že pojasnjeno v odgovoru na poslansko vprašanje, registre upravnikov vodijo upravne enote, na območju katere se večstanovanjska stavba nahaja, oziroma organ mestne občine. V Stanovanjskem zakonu (SZ-1) trenutno ni pravne podlage za vodenje enotnega registra upravnikov, zato Ministrstvo za okolje in prostor z aktualnimi zbirnimi podatki registra upravnikov za območje celotne države ne razpolaga. Vlada še pojasnjuje, da osnutek novega stanovanjskega zakona predvideva uvedbo konstitutivnega registra upravnikov, ki bo enoten, elektronski in javen register. Obveznost sprejetja pogodbe o medsebojnih razmerjih v stavbah z vzpostavljeno etažno lastnino izhaja že iz Stvarnopravnega zakonika. Stanovanjski zakon je s spremembami in dopolnitvami leta 2008 znižal zahtevano soglasje za sprejem omenjene pogodbe v večstanovanjskih in stanovanjsko poslovnih stavbah v etažni lastnini. Z omenjeno spremembo stanovanjskega zakona je tako pogodba sklenjena, ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev (predhodno je bilo za sklenitev omenjene pogodbe zahtevano soglasje vseh). Sestavni del pogodbe je tudi sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in morebitni sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih, katerega sprejmejo vsi etažni lastniki. Znižanje zahtevanega soglasja je omogočilo lažji sprejem pogodbe, ki je bolj pogosta v novejših stavbah in stavbah, ki imajo že vzpostavljeno etažno lastnino. Temeljno oviro pri sklepanju omenjenih pogodb še vedno predstavlja atomizirano lastništvo večstanovanjskih stavb v Sloveniji. Osnutek novega stanovanjskega zakona predvideva, da bo pogodba o medsebojnih razmerjih opcijska in bo z njo mogoče poleg dosedanje vsebine določiti tudi drugačno razdelitev obratovalnih stroškov, kot jih bo določal stanovanjski zakon. V novogradnjah jo bo mogoče skleniti šele, ko bo več kot polovica etažnih lastnikov po solastniških deležih končnih kupcev glede na določbe Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ne bo mogoče s prevlado investitorja, kot večinskega lastnika določiti pogodbe o medsebojnih razmerjih).

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=11127