100si

Vpisano: 1.2.2019 9:55:20

Vlada o odgovoru na poslansko vprašanje v zvezi z minimalno plačo

Vlada je na svoji 16. redni seji, 24. januarja 2019, sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Alenke Jeraj v zvezi z minimalno plačo in ga posreduje Državnemu zboru. Poslanka navaja, da je Državni zbor sprejel spremembe in dopolnitve Zakona o minimalni plače, s katerim se najnižji prejemek za polni delovni čas od 1. januarja 2019 s sedanjih 638 evrov neto zvišuje na 667 evrov, od 1. januarja 2020 pa na 700 evrov, poleg tega bodo na isti datum iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela).

Novost je tudi formula za izračun minimalne plače, ki se bo uporabljala od 1. januarja 2021, in sicer, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske  stroške. Z amandmajem, pa je bila sprejeta tudi zgornja meja minimalne plače, in sicer ta ne sme biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Takšno povečanje minimalne plače se je nazadnje izvedlo s 1. marcem 2010 (iz 597,43 evrov na 734,15 evrov), nato pa se je minimalna plača vsako leto s 1. januarjem povišala glede na takrat veljavno uskladitveno formulo.

V zvezi s tem je poslanka na vlado naslovila naslednja vprašanja: koliko je povišanje minimalne plače v letu 2010 predstavljalo dodatnih stroškov (stroški plač) za javni sektor in kolikokrat vsakoletna uskladitev minimalne plače od leta 2010 dalje, koliko bo zadnja sprememba Zakona o minimalni plači predstavljala povišanja stroškov dela v javnem sektorju v letu 2019 in v letu 2020, koliko zaposlenih bo po teh spremembah prejemalo minimalno plačo v javnem sektorju in koliko v zasebnem sektorju, koliko več prihodkov bo država dobila iz naslova plačila dohodnine zaradi povišanja minimalne plače v letih 2019 in 2020, ali je vlada opravila analize koliko bo v letih 2019 in 2020 takšno povišanje minimalne plače vplivalo na zmanjšanje socialnih in družinskih prejemkov (otroški dodatek, plačilo vrtca, državne s štipendije,…), koliko gospodinjstvom se bodo v letih 2019 in 20102 socialni in družinski prejemki znižali zaradi povišanja minimalne plače ene ali obeh odraslih ose, koliko gospodinjstev bo ob predpostavki nespremenjene zakonodaje o socialnih in družinskih prejemkih prejemalo manj teh prejemkov kot pa znaša povišanje minimalne plače v letih 2019 in 2020 ene ali dveh odraslih oseb v gospodinjstvu ter za koliko se bo zmanjšal javnofinančni strošek za socialne in družinske prejemke v letih 2019 in 2020 zaradi povišanja minimalne plače in s tem dohodka gospodinjstev.

Vlada uvodoma podaja pojasnilo (v preglednici) glede zneskov minimalnih plač od leta 2009 do 2018, zneskov izplačanih razlik do minimalne plače v javnem sektorju ter medletne spremembe teh zneskov. 

Ocena finančnih učinkov dviga minimalne plače v letu 2019  znaša 7,8  mio EUR bruto bruto, ocena finančnih učinkov dviga minimalne plače (in izločitve preostalih dodatkov ter delovne uspešnosti) v letu 2020  pa znaša 35 mio EUR bruto bruto.

Po oceni Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2018 (januar-oktober) prejemalo plačo v višini veljavne minimalne plače v povprečju 40.869 zaposlenih mesečno, od teh je bilo 33.341 zaposlenih pri pravnih osebah v zasebnem sektorju in 7.528 zaposlenih pri proračunskih uporabnikih. Pri tem zaradi metodoloških omejitev lahko govorimo le o oceni, ne o dejanskem številu zaposlenih pri pravnih osebah.

Ocena števila zaposlenih, ki bodo v javnem sektorju v letu 2019 prejemali minimalno plačo,   znaša 12240 javnih uslužbencev. V letu 2020 ocena števila zaposlenih, ki bodo prejemali razliko do minimalne plače, zanaša  22320.

Ob upoštevanju dviga minimalne plače v letu 2019, se bo dohodnina ob upoštevanju samo splošne olajšave zvišala na mesec za okoli 6 evrov. Upoštevajoč podatke o številu zaposlenih z minimalno plačo v letu 2018 ocenjujemo, da se bodo prihodki iz naslova dohodnine zvišali za okoli 3 mio evrov v letu 2019. Dodatno zvišanje minimalne plače v letu 2020 bo, ob enakih izhodiščih, zvišalo dohodnino za okoli 9 evrov na mesec. To bo torej v letu 2020 pomenilo še dodatno zvišanje na strani prihodkov iz naslova dohodnine, in sicer v višini okoli 4,4 mio evrov v primerjavi z letom 2019.

Analize o vplivu dviga minimalne plače na socialne in družinske prejemke ni mogoče izvesti, saj so posamezniki oziroma družine, ki bi prejemali točno minimalno plačo (brez nadur, bolniškega staleža ipd.) zelo redki. Pri ostalih zaposlenih namreč ni mogoče ugotoviti, za koliko bi se njihova plača (zaradi zvišanja minimalne plače) zvišala.

Ne glede na navedeno pa vlada ne predvideva bistvenega vpliva na socialne in družinske prejemke, saj se razlika (pri otroškem dodatku, plačilu vrtca, državni štipendiji – letnih pravicah) porazdeli med vse družinske člane.

Hkrati vlada pojasnjuje, da se bodo na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev s 1. februarjem 2019 uskladile meje dohodkov pri posameznih pravicah za 1,7 %. Prav tako se bodo v letošnjem letu predvidoma uskladile tudi višine posameznih pravic po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstev v Republiki Sloveniji. Zaradi tega bo morebitni upad transferjev (zaradi dviga minimalne plače) nižji oziroma za večino upravičencev manj verjeten.

Vir: www.vlada.si




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=10542