Kazalo:

Prenos dejavnosti s.p. na d.o.o. (2021)

1 RAZLIKE MED SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM IN DRUŽBO
1.1 Razlike s statusnega vidika
1.2 Razlike s pravnega vidika
1.2.1 POSOJILNE POGODBE
1.2.2 NAJEMNE POGODBE
1.2.3 VNOS STVARNEGA PREMOŽENJA
1.3 Razlike z računovodskega vidika
1.4 Razlike v blagajniškem poslovanju
1.5 Razlike v obdavčitvi
1.6 Razlike v prispevkih za socialno varnost
1.7 Razlike v likvidaciji (zaprtju) statusne oblike
2 VZROKI ZA PRENOS DEJAVNOSTI
3 OBLIKE PRENOSA DEJAVNOSTI
3.1 Prodaja sredstev drugemu s.p.-ju ali družbi z omejeno odgovornostjo
3.2 Prenos podjetja in statusno preoblikovanje podjetnika
4 PRAVNI POSTOPKI STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA PODJETNIKA
4.1 Prenos podjetja na podjetnika prevzemnika
4.2. Statusno preoblikovanje podjetnika na novo kapitalsko družbo (667. do 672. člen ZGD-1)
4.3 Statusno preoblikovanje na prevzemno (že obstoječo) kapitalsko družbo (673. do 673.a člen ZGD-1)
5 POSTOPEK PRENOSA LICENC PRI PRENOSU IN PREOBLIKOVANJU
6 POSTOPEK PRENOSA LEASING POGODB PRI PRENOSU IN PREOBLIKOVANJU
7 DAVČNI VIDIK PRENOSA IN PREOBLIKOVANJA
7.1 Davčni vidik prenehanja opravljanja dejavnosti
7.2 Davčni postopek prenosa oz. preoblikovanja v družbo
7.3 Oprostitve davkov zaradi preoblikovanja
7.3.1 Akontacija davka od dohodkov iz dejavnosti
7.3.2 Davek na dodano vrednost
7.3.3 Davek na promet motornih vozil
7.3.4 Davek na promet nepremičnin
8 RAČUNOVODSKI VIDIK PRENOSA IN PREOBLIKOVANJA
8.1 OD DNEVA OBRAČUNA PRENOSA DO DNEVA VPISA V SODNI REGISTER
8.2 PO DNEVU VPISA V SODNI REGISTER

Prenos dejavnosti s.p. na d.o.o. (2021)

Preden se lotimo razlogov, postopkov in posledic teh prenosov, pa si poglejmo razlike med podjetnikom (samostojnim) in družbo z omejeno odgovornostjo s pravnega, računovodskega, blagajniškega in davčnega vidika. Le odlično poznavanje posamezne statusne oblike in vseh pravil njenega poslovanja bo lahko zadostovalo za preudarno odločitev o izbiri statusne oblike, v kateri bo podjetje najlažje dosegalo zastavljene cilje.