MTD in delno izgubljeni dohodek se izključute, kar pomeni, da zavezanec ni mogel uveljljvati obeh hkrati. V primeru, da sta bila za isti čas (npr. november) izplačan oba, mora zavezanec povrniti izgubljeni dohodek.
V kolikor zavezanec vrne MTD lahko za isto obdobje odda vlogo za delno izgubljeni dohodek, če je do njega upravičen (glejte poglavje 4.2.).
Postopki in roki glede vračanja MTD so enaki kot pri MTD po ZIUZEOP. Obrazec na eDavkih je enoten, zato vas napotimo na poglavje 3.4..
Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov (Uradni list RS, št. 28/2021) – za samozaposlene, ki niso poslovali celotno leto 2019 in/ali 2020 določa sledeče:
Povprečni mesečni prihodki posameznega leta izračunajo na naslednji način:
Povprečni mesečni prihodki posameznega leta izračunajo na naslednji način:
Pravilnik je bil dopolnjen (Uradni list RS, št. 58/2021) in velja še:
Prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2019 oziroma 2020 izračunajo na naslednji način:
Za plačo oz. nadomestilo plače v breme delodajalca štejejo vse plače in nadomestila plače, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, ali so delodajalcu nekatera izplačila refundirana iz javnofinančnih virov.
Prihodki na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, v letu 2019 oziroma 2020 izračunajo na naslednji način:
Kot vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, se upošteva vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč iz bilance stanja na zadnji dan posameznega primerjalnega obdobja.
Prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 31. avgusta se izračunajo na naslednji način:
Za plačo oz. nadomestilo plače v breme delodajalca štejejo vse plače in nadomestila plače, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, ali so delodajalcu nekatera izplačila refundirana iz javnofinančnih virov.
Prihodki na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, v letu 2020 do 31. avgusta 2020 izračunajo na naslednji način:
Kot vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, se upošteva vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč iz bilance stanja na zadnji dan posameznega primerjalnega obdobja.
Izračuni so na voljo v excelu in so sestavni del e-seminarja Samozaposleni (s.p.) od začetka epidemije – interventni zakoni v letu 2020/21.
Kaj se šteje za obdobje poslovanja, ki ga upoštevamo pri izračunu števila dni poslovanja?
To je obdobje, v katerem je prejemnik pomoči registriran za opravljanje dejavnosti.
Pri prejemniku pomoči – družbeniku je to obdobje, v katerem je registriran pravni subjekt, katerega lastnik je.
Pri fizičnih osebah (npr. s.p.) se v čas poslovanja ne glede na registracijo NE ŠTEJE obdobje, v katerem njegovo podjetje ni bilo poslovno aktivno, ker je bil prejemnik pomoči odsoten iz razlogov, na katere ni mogel vplivati (npr. bolniška), razen če je imel v tem obdobju zaposlene ali je poslovno aktivnost izvajal kdo drug. Če je bil prejemnik pomoči odsoten iz naslova starševskega varstva (porodniška, očetovski in materinski dopust) se ta čas odsotnosti ŠTEJE v obdobje opravljanja dejavnosti in se smatra, da je bilo podjetje poslovno aktivno.
Če oseba ni poslovala polni delovni čas (ni bila vključena v zavarovanje za polni zavarovalni čas), se pri določanju obdobja poslovanja v posameznem letu za ugotovitev znižanja prihodkov upošteva sorazmerno skrajšano glede na skrajšani zavarovalni čas, razen če je bilo njegovo podjetje polno poslovno aktivno po zaposlenih ali drugih deležnikih.