Ne glede na »vrsto« čakanja lahko delodajalec računa na povračilo nadomestila le za čas čakanja. Razlikovanje med prekinjenim in neprekinjenim čakanjem se nanaša na ponovno odredbo čakanja ter s tem povezano oddajanje vlog na ZRSZ. Pri neprekinjenem čakanju delodajalcem ni potrebno čakanja na novo odrediti in oddati nove vloge.
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu[8]. Ta način začasne vrnitve na delo se imenuje neprekinjeno čakanje. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ, nove vloge pa po vrnitvi delavca na čakanje ni potrebno oddajati.
Za prekinjeno čakanje se štejejo ostali primeri kot npr.: letni dopust, večkratno odrejanje dela v posameznem mesecu, bolniška ... V primeru, da je delavcu čakanje ponovno odrejeno, mora delodajalec oddati novo vlogo.
[8] prvotno je veljalo do 7 zaporednih delovnih dni.