Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.1.2018 6:34:14

Podaljšanje dovoljenj za uveljavljanje pavšalnega nadomestila po uradni dolžnosti

Rubrika: Kmetijstvoprint Natisni

Podaljšanje dovoljenj za uveljavljanje pavšalnega nadomestila po uradni dolžnosti

1.0 KMETIJSKA DEJAVNOST IN DDV

V zvezi s kmetijsko dejavnostjo je z vidika DDV pomembno najprej ugotoviti, ali davčni zavezanec, kmet, opravlja:

  • osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (OKGD) – znotraj tega je pomembno, ali se dohodek zanjo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ali pa na podlagi pavšalne obdavčitve (po katastrskem dohodku – v nadaljevanju KD),
  • dopolnilno dejavnost na kmetiji,
  • drugo kmetijsko dejavnost,
  • tudi katerokoli drugo ekonomsko (nekmetijsko) dejavnost.

V tem podrobnejšem opisu je bolj podrobno obrazložena osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost, za katero se dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (po katastrskem dohodku – KD) z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila.

 

2.0 IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN OSNOVNE GOZDARSKE DEJAVNOSTI

Davčni zavezanec, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot ju določajo predpisi o dohodnini, je oproščen obračunavanja DDV, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov.

Več glede osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti z vidika Zakona o dohodnini - ZDoh-2 je dostopno na naslednji povezavi.

V tem primeru se davčnemu zavezancu iz naslova te dejavnosti ni treba identificirati za namene DDV (govorimo o t.i. malem davčnem zavezancu). Lahko pa se odloči za prostovoljni vstop v sistem DDV, vendar mora v tem primeru ostati v sistemu najmanj 60 mesecev.

Kot katastrski dohodek se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu, kot jih določa zakon, ki ureja dohodnino (Zakon o dohodnini - ZDoh-2). V skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se vštevajo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih, potencialni tržni dohodki od pridelave v panjih in drugi dohodki, kot so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (kmetijske subvencije).

Kot kmečko gospodinjstvo se šteje kmečko gospodinjstvo, kot je določeno za potrebe odmere dohodnine. Tako je kmečko gospodinjstvo skupnost oseb, ki niso najeta delovna sila, imajo na dan 30. junija skupno stalno oziroma začasno prebivališče in so prijavljene kot eno ali več gospodinjstev ter imajo na ta dan v uporabi najmanj toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč, da znaša njihov skupni katastrski dohodek najmanj 200 evrov, ali najmanj 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov po predpisih o kmetijstvu.

Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davčni zavezanec za namene ZDDV-1 šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti določijo za predstavnika.

Davčnemu zavezancu, katerega katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto presega znesek 7.500 evrov, izda davčni organ identifikacijsko številko za DDV po uradni dolžnosti. Identifikacijsko številko za DDV izda osebi, ki ima med člani kmečkega gospodinjstva najvišji katastrski dohodek. Na podlagi izjave polnoletnih članov kmečkega gospodinjstva je identifikacijska številka za DDV lahko izdana na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva.

Davčni organ izda odločbo o identifikaciji za DDV, v kateri je določen datum, s katerim postane predstavnik kmečkega gospodinjstva identificiran za namene DDV.

Fizična oseba, predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki je identificirana za namene DDV iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, je identificirana za namene DDV za vse dejavnosti, katerih nosilec je, torej tudi za dopolnilno, kmetijsko in/ali drugo nekmetijsko dejavnost, katere oziroma katerih nosilec je.

Če je fizična oseba, predstavnik kmečkega gospodinjstva, identificirana iz naslova opravljanja dopolnilne, kmetijske in/ali druge nekmetijske dejavnosti (katere oziroma katerih nosilec je), ne glede na to, ali kot redni ali kot prostovoljni davčni zavezanec, in katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ni presegel 7.500 evrov, je ta fizična oseba identificirana le iz naslova ostalih dejavnosti, ne pa tudi kot predstavnik kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V tem primeru ima lahko njegovo kmečko gospodinjstvo tudi pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila. Če želi biti ta fizična oseba identificirana za namene DDV tudi iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, mora o tem obvestiti davčni organ, v tem primeru pa ne more več uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila.

Za lažje razumevanje obveznosti identifikacije za namene DDV iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je v Prilogi 1 tega dokumenta tabela z različnimi primeri.

 

3.0 DEREGISTRACIJA ZA NAMENE DDV IZ OKGD

Davčni zavezanec lahko preneha obračunavati DDV oziroma mu preneha identifikacija za namene DDV, če:

  • skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov in se ni prostovoljno identificiral za DDV ali pa se je, a je od takrat že preteklo 60 mesecev,
  • ali preneha opravljati dejavnost.

O prenehanju identifikacije za DDV davčni organ odloči na podlagi

  • prejetega zahtevka davčnega zavezanca ali
  • po uradni dolžnosti.

Identifikacija za DDV preneha z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o prenehanju identifikacije.

Več glede prenehanja identifikacije za namene DDV je navedeno v podrobnejšem opisu Splošno o DDV.

 

4.0 OBVEZNOSTI ZA OBRAČUN DDV PRI PREHODU IZ MALEGA DAVČNEGA ZAVEZANCA V REDNEGA IN OBRATNO

Obveznosti za obračun DDV pri prehodu iz malega davčnega zavezanca (posebne ureditve) v identificiranega (splošno ureditev) so razvidne v spodnji preglednici.

 

Obdavčljiv promet

Obračun DDV

Račun – izdaja in podatki*

PREHOD IZ MALEGA DAVČNEGA ZAVEZANCA V IDENTIFICIRANEGA

Dobava pred identifikacijo,

izdaja računa po identifikaciji

Od opravljene dobave se DDV ne obračuna.

Račun s podatki, kot jih določa 141. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 - pravilnik brez obračunanega DDV se izda najkasneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu prehoda.

Čeprav je oseba v trenutku izdaje računa že zavezanka za DDV, na računu ni dolžna navesti identifikacijske številke za DDV, priporočljiva (a ne obvezna) pa je klavzula, da gre za promet, ki je nastal pred identifikacijo, zato DDV ni obračunan.

Račun se ne vpiše v obrazec DDV-O.

Prejem predplačila delno ali v celoti pred identifikacijo, dobava po identifikaciji

DDV se obraču- na** od celotne dobave v obdobju, ko je opravljena.

Račun za dobavo z obračunanim DDV oziroma s prenosom davčne obveznosti se izda v obdobju dobave.

Priporočljiva (a ne obvezna) je klavzula, da DDV od predplačila ni bil obračunan, saj je bilo izvršeno pred identifikacijo.

Obračunano, a še ne (v celoti) izplačano pavšalno nadomestilo

Od opravljene dobave se DDV ne obračuna.

Kupec ne glede na to, da se je kmet po dobavi identificiral za DDV, izplača vsa zapadla pavšalna nadomestila.

PREHOD IZ IDENTIFICIRANEGA DAVČNEGA ZAVEZANCA V MALEGA

Dobava pred prenehanjem identifikacije in račun po njej

Od opravljene dobave se obra- čuna DDV **.

DDV mora biti vključen v zadnji obračun DDV, račun mora biti izdan najkasneje do roka za predložitev obračuna.

Prejem predplačila v celoti pred prenehanjem identifikacije, dobava po njej

DDV se obračuna** od celotnega predplačila***.

Izda se račun za predplačilo s podatki iz 82. ali 83. člena Zakona o davku na dodano vrednost -

ZDDV-1. Če se računa za predplačilo ne izda, do roka za predložitev obračuna za davčno obdobje, v katerem je prejeto predplačilo, pa se izda račun za opravljeno dobavo, računa za predplačilo ni treba izdati.

Prejem dela predplačila pred prenehanjem identi- fikacije, dobava po njej

DDV se obraču- na** od dela predplačila***.

Izda se račun za predplačilo s podatki iz 82. ali 83. člena Zakona o davku na dodano vrednost -

ZDDV-1. Če računa ne izda, pa do roka za predložitev obračuna za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izda račun za opravljeno dobavo, računa za predplačilo ni treba izdati

* Računi, ki jih mora davčni zavezanec izdati po DDV zakonodaji. Za popravek izdanega računa (dobropis, drugo) velja enaka davčna obveznost kot za dobavo, zaračunano z računom, ki se popravlja.

** Mišljeni so vsi primeri, ko se DDV zaračuna ali ne zaradi oprostitve oziroma prevalitve davčne obveznosti.

*** Davčni zavezanec naj se z naročnikom pravočasno uskladi, katerega od njiju bo bremenil DDV, obračunan od predplačila.

 

5.0 IZDAJANJE RAČUNOV

Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljene dobave blaga ali storitev.

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora na izdanem računu navesti podatke, določene v 82. členu Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 oziroma v primeru izdaje poenostavljenega računa podatke, določene v 83. členu Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1.

Davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, mora na izdanem računu navesti davčno številko ter podatke, določene v 141. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 - pravilnik.

Več glede izdajanja računov je navedeno v podrobnejšem opisu Računi, prav tako v odgovorih na vprašanja v zvezi z izdajanjem računov z vidika DDV. Na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije so objavljeni tudi odgovori na vprašanja v zvezi z obveznostjo izdajanja računov iz vezane knjige računov in davčnega potrjevanja računov. Več glede obveznosti izdajanja računov in davčnega potrjevanja računov je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje št. 154.

Davčnemu zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV, in ki ugotavlja dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi katastrskega dohodka, pa ni treba izdati računa

  • za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu potrošniku
    • neposredno na domu,
    • od vrat do vrat,
    • neposredno na premičnih stojnicah in
    • na tržnici ter
  • za jemanje za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva.

Kot dobava končnemu potrošniku se šteje neposredna prodaja končnemu potrošniku (osebi, ki ni davčni zavezanec), ne glede na način prodaje, ki lahko vključuje neposredno prodajo na domu, prodajo od vrat do vrat pa tudi neposredno prodajo na premičnih stojnicah (ob cesti, na sejmih, shodih ...).

Kot dobava na tržnici se šteje prodaja lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov na trgu pa tudi prodaja v okviru veletržnic in drugih odkupnih mestih za kmetijske pridelke, vendar se oprostitev od izdajanja računov nanaša samo na neposredno prodajo končnim potrošnikom.

V primeru prodaje davčnim zavezancem pa je izdaja računa obvezna. Prodajalci lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov pa tudi v primerih prodaje davčnim zavezancem praviloma niso administrativno obremenjeni s to obveznostjo, saj v praksi največkrat račun v imenu in za račun prodajalca izda kupec blaga, saj ta potrebuje dokument za svoje knjigovodstvo. To pravilo je še posebej uveljavljeno v primeru, da ob prodaji kmetje uveljavljajo pravico do pavšalnega nadomestila.

Kot dobava za lastno rabo se šteje le odvzem blaga za porabo v okviru (kmečkega) gospodinjstva davčnega zavezanca, ne pa tudi dobava blaga morebitni dopolnilni ali drugi predelovalni dejavnosti v okviru istega kmečkega gospodinjstva. Kadar se dohodek osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka – katastrskega dohodka, se dopolnilna dejavnost na kmetiji za davčne namene obravnava kot samostojna dejavnost, in to tudi v primeru, da je njen nosilec ista oseba kot davčni zavezanec iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Zato je treba dobavo med osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo obravnavati kot promet blaga ali storitev drugemu davčnemu zavezancu, za katere ne velja izjema oprostitev izdajanja računov.

Oprostitev izdajanja računov pa se ne nanaša na

  • dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov kmetov, ki so pri davčnem organu priglasili ugotavljanje davčne osnove od dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
  • dobavo lastnih kmetijskih izdelkov, torej predelanih kmetijskih pridelkov, ki so rezultat dopolnilne dejavnosti ali druge predelovalne dejavnosti na kmetiji, za katero se dohodek vedno ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Več glede izdajanja računov v primeru uveljavljanja pavšalnega nadomestila je navedeno v poglavju 6.4 tega opisa.

 

6.0 PRAVICA DO UVELJAVLJANJA PAVŠALNEGA NADOMESTILA

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki davčno osnove iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi pavšalne obdavčitve, in ki iz te dejavnosti ni identificiran za namene DDV, ima ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pravico do pavšalnega nadomestila DDV.

Za pridobitev pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila mora pridobiti dovoljenje davčnega organa.

Davčni zavezanec, predstavnik kmečkega gospodinjstva, lahko uveljavi pravico do pavšalnega nadomestila le za dobavo

  • kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti članov kmečkega gospodinjstva, katerega predstavnik je, za katero se dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka,
  • kmetijskih in gozdarskih storitev, opravljenih za plačilo prek strojnega krožka drugemu kmeč-kemu gospodinjstvu, ki je identificirano za namene DDV.

Pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila ima le za tiste pridelke in storitve, ki spadajo v posamezne skupine kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, za katere je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila, ter če se te dobave opravijo kupcem, davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV (v Sloveniji ali v drugi državi članici).

Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, za katero se dohodek ugotavlja na podlagi katastrskega dohodka, navedenih v prilogi XII k Pravilniku o izvajanju ZDDV-1 - pravilnik, kakor je našteto v preglednici:

Pridelki in storitve

 Tarifna oznaka KN/šifra SKD

Pogoji (tretji odstavek 162. čl. Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 - pravilnik)

Skupina 1 – pridelki živinoreje

Žive živali

od 0101 do 0106 in

0307 60 00

kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi kmetijsko zemljišče, ki ni evidentirano v

Mleko

0401

Sveža jajca

0407

Gnojila živalskega ali rastlinskega izvora

3101 00 00

zemljiškem katastru kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi ali plantaža gozdnega drevja

Skupina 2 – kmetijski pridelki čebelarstva

Med, naravni

0409 00 00

kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi čebelje panje

Cvetni prah, vosek, matični mleček in propolis

0410 00 00

Skupina 3 – poljščine, krmne rastline in drugi pridelki ter vrtnine, jagode in druge posebne kulture

Žito

od 1001 do 1005,

1007 00 in 1008

za poljščine, krmne rastline in vrtnine v ekstenzivni pridelavi, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi kmetijsko zemljišče, ki ni evidentirano v zemljiškem katastru kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi ali plantaža gozdnega drevja ter za vrtnine, jagode in gojena zelišča in začimbe, kadar imajo v uporabi kmetijsko zemljišče, na katerem priglasijo pridelavo posebnih kultur

Žitna slama in žitne pleve

1213 00 00

Oljna semena in plodovi

1201 00 in

od 1204 00 do 1207

Druga semena

1209 razen 1209 30 00,

1209 99 10 in

1209 99 91

Sladkorna pesa

1212 91 80

Krmne rastline

1214

Užitne vrtnine, koreni, gomolji

od 0701 do 0709 razen

0709 51 00, 0709 59 50,

0709 59 90; 0713 in 0714

Jagode, sveže

0810 10 00

Gojeni zdravilna zelišča in začimbe

0909, 0910 in 1211

Skupina 4 – hmelj

Hmelj

1210 10 00

kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče

Skupina 5 – sveže sadje, oreški, oljke in oljčno olje

Užitno gojeno domače sadje in oreški

0802 razen 0802 90;

0804 20 10; 0805;

0807 razen 0807 20 00;

od 0808 do 0810 razen

0810 10 00 in 0810 90;

0709 92;

za sadje in oreške, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo , intenzivni sadovnjak ali ostali trajni nasadi, ter za oljke in oljčno olje, kadar imajo v zemljiškem katastru zemljišče evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo oljčnik

Oljke

0709 92

Oljčno olje

1509

Skupina 6 – grozdje in vino

Sveže grozdje

0806 10

za grozdje, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo vinograd, ter za vino, kadar v evidenci ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, izkazujejo proizvodnjo vina

Vino

2204

Skupina 7 – gozdarski pridelki

Les za ogrevanje

4401 11 do 4401

22

kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče ali kot plantaža gozdnega drevja

Neobdelan ali grobo obdelan les domačih lesnih vrst

od 4403 11 00 do

4403 12 00; od 4403

21 10 do 4403 26 00 in od 4403 91 do 4403 99

Skupina 8 – storitve v rastlinski pridelavi

Storitve za rastlinsko pridelavo

SKD A/01. 610

kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče ali kot gozdno zemljišče, kadar jih člani kmečkega gospodinjstva opravljajo v okviru strojnega krožka.

Skupina 9 – storitve v živinoreji

Storitve za živinorejo

SKD A/01.62 razen nege, čuvanja in oskrbe hišnih živali ter storitev zatočišč za živali

kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče ali kot gozdno zemljišče, kadar jih člani kmečkega gospodinjstva opravljajo v okviru strojnega krožka.

Skupina 10 –  storitve za gozdarstvo

Storitve za gozdarstvo

SKD A/02. 40 razen gozdarskega svetovanja; storitve pri gojenju in varstvu gozda in storitve sečnje

kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi  zemljišče, ki  je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče ali kot gozdno zemljišče, kadar jih člani kmečkega gospodinjstva opravljajo v okviru strojnega krožka

Kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev za pridobitev in uveljavljanje pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila se upoštevajo podatki, s katerimi razpolaga davčni organ za potrebe odmere dohodnine. Vložnik ne more dokazovati površine zemljišč v uporabi z veljavnimi pogodbami in drugo dokumentacijo.

Vloga za pridobitev dovoljenja (vloži jo član kmečkega gospodinjstva, ki ga člani določijo za predstavnika kmečkega gospodinjstva - vlagatelj) se odda v elektronski obliki prek sistema eDavki davčnemu organu na obrazcu DDV-PN, ki je v prilogi XIII k Pravilniku o izvajanju ZDDV-1 - pravilnik. Vlogo za pridobitev dovoljenja lahko vloži le en član kmečkega gospodinjstva kot njegov predstavnik.

V vlogi vlagatelj označi skupine kmetijskih pridelkov in storitev, za katere bi želel uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila. Nerezident mora vlogi priložiti tudi potrdilo o članih njegovega kmečkega gospodinjstva, ki ga izda organ države nerezidenta.

Če davčni organ na podlagi razpoložljivih podatkov ugotovi, da vložnikovo gospodinjstvo izpol-njuje pogoje, izda vložniku dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke ter kmetijske in gozdarske storitve iz tistih skupin, za katere je zaprosil in zanje izpolnjuje pogoje. Dovoljenje velja od datuma izdaje do preklica.

 

6.1 Podaljšanje dovoljenja po uradni dolžnosti

Upravičencem, ki so imeli za leto 2017 veljavno dovoljenje, je Finančna uprava Republike Slovenije le-to podaljšala po uradni dolžnosti do preklica.

 

6.2 Spremembe, prenos in razveljavitev dovoljenja

Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katero se glasi dovoljenje, za predstavnika gospodinjstva določiti drugo osebo ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga in storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko uveljavi spremembo z oddajo obvestila davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki (obrazec DDV-PN).

Če kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila, lahko imetnik dovoljenja o tem obvesti davčni organ v elektronski obliki prek sistema eDavki (obrazec DDV-PN). Davčni organ dovoljenje razveljavi in izbriše imetnika s seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.

Če vložnik vloge v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, lahko novi predstavnik kmečkega gospodinjstva odda vlogo za pridobitev dovoljenja kot naslednika vložnika vloge v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN. V tem primeru je treba za uveljavljanje pavšalnega nadomestila davčnemu organu predložiti nov zahtevek in davčni organ postopka ne začne po uradni dolžnosti. Namen te določbe je omogočiti prenos dovoljenja na drugega člana kmečkega gospodinjstva in s tem uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila tudi v primerih, ko zapuščinski postopki še niso končani. Gre za postopke, začete na zahtevo stranke in se torej dovoljenje ne prenese avtomatično na drugega člana kmečkega gospodinjstva.

Če kateri koli član kmečkega gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in mora obračunavati DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, kmečko gospodinjstvo z dnem identifikacije za namene DDV izgubi pravico do pavšalnega nadomestila. Član kmečkega gospodinjstva z dnem registracije postane zavezanec, identificiran za namene DDV, za celotno dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva.

 

6.3 Preklic dovoljenja

Davčni organ dovoljenje prekliče:

  • če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila do 31. januarja za preteklo leto, in sicer v elektronski obliki prek eDavkov;
  • če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev (glej pogoje pod 6.0);
  • če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša manj kot 200 eurov;
  • če davčni organ po uradni dolžnosti ugotovi, da katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva presega 7.500 eurov;
  • če se kmečko gospodinjstvo prostovoljno identificira za namene DDV;
  • če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
  • če imetnik dovoljenja obvesti davčni organ, da kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila;
  • če kateri koli član kmečkega gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in obračunava DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku.

Imetnik dovoljenja, ki mu je bilo dovoljenje preklicano po prvi in drugi alineji prejšnjega odstavka, lahko znova zaprosi za dovoljenje v letu, ki sledi letu, v katerem mu je bilo dovoljenje preklicano. Imetnik dovoljenja za ponovno pridobitev dovoljenja predloži tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev.

Npr. če bo imetniku dovoljenja preklicano dovoljenje v letu 2018 zaradi nepredložitve obračuna pavšalnega nadomestila za leto 2017 ali ker je uveljavil pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev navedenih v poglavju 6.0, bo lahko znova zaprosil za dovoljenje v letu 2019.

Imetnik dovoljenja obvestilo, da ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila, davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN.

 

6.4 Izdajanje računov v primeru uveljavljanja pravice do pavšalnega nadomestila

Pravico do pavšalnega nadomestila lahko uveljavi le oseba s seznama upravičencev, na ime katere se glasi dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.

Osnova za obračun pavšalnega nadomestila je plačilo za dobavo pridelkov in storitev, za katere se sme pavšalno nadomestilo uveljavljati (v skladu s 36. členom Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1).

Kupec mora ob vsaki nabavi blaga ali storitve preveriti veljavnost dovoljenja, saj lahko davčni organ veljavno dovoljenje tudi prekliče (na zahtevo imetnika dovoljenja ali po uradni dolžnosti, če so za to izpolnjeni pogoji). Veljavnost preveri na seznamu upravičencev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, in je dostopen v sistemu eDavki.

Kupec ne more uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila kot odbitka DDV, če dobavitelja ni na seznamu upravičencev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.

Če je prodajalec imetnik dovoljenja za pavšalno nadomestilo, račun za dobavo blaga oziroma storitve lahko izda tudi kupec ali tretja oseba v njegovem imenu za njegov račun. Na računu mora navesti naslednje podatke:

  • datum izdaje,
  • zaporedno številko, pod katero vodi izdani račun,
  • ime in naslov imetnika dovoljenja ter številko in datum dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila,
  • svoje ime in naslov ter svojo identifikacijsko številko za DDV,
  • količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev,
  • datum opravljene dobave blaga oziroma storitve,
  • osnovo oziroma vrednost, od katere se obračuna znesek pavšalnega nadomestila,
  • stopnjo pavšalnega nadomestila (8 %) in
  • znesek pavšalnega nadomestila.

Imetnik dovoljenja mora račune, na podlagi katerih je uveljavil pavšalno nadomestilo, hraniti v skladu s 86. členom Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 in jih na zahtevo davčnega organa dati na vpogled.

Račun z zgoraj navedenimi podatki lahko kupcu izda tudi dobavitelj, imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, ki ob dobavi blaga/storitev kupcu, davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV, zahteva pavšalno nadomestilo. Več glede računov je navedeno v poglavju 5.0 tega podrobnejšega opisa.

Kupec, identificiran za namene DDV je dolžan plačilu za dobavo, ki mu jo opravi imetnik dovoljenja, prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 8 % od odkupne vrednosti, hkrati pa ima pravico pavšalno nadomestilo odbiti kot DDV (če je dobavitelj na seznamu upravičencev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila in če bo nabavljeno blago ali storitve uporabil za namene obdavčenih transakcij oziroma oproščenih transakcij, ki dajejo pravico do odbitka).

Če je kupec davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi članici, pravico do vračila pavšalnega nadomestila uveljavlja na podlagi zahtevka davčnemu organu, pri čemer se smiselno upoštevajo 74. do 74. g člen Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1.

 

6.5 Obračun pavšalnega nadomestila

Imetnik dovoljenja mora sestaviti obračun pavšalnega nadomestila za obdobje veljavnosti dovoljenja v posameznem letu in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja naslednjega leta. Obračun predloži prek sistema eDavki na obrazcu DDV-OPN, ki je priloga XIV Pravilniku o izvajanju ZDDV-1 - pravilnik, in sicer ne glede na to, ali je opravil kako dobavo ali ne.

Če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila, davčni organ prekliče dovoljenje. Če davčni organ prekliče dovoljenje iz razloga nepredložitve obračuna pavšalnega nadomestila, lahko imetnik dovoljenja znova zaprosi za dovoljenje v letu, ki sledi letu, v katerem mu je bilo dovoljenje preklicano (več v poglavju 6.3).

Imetnik dovoljenja se kaznuje za prekršek z globo od 200 do 1.200 evrov, če ne sestavi obračuna pavšalnega nadomestila in ga ne predloži davčnemu organu v predpisanem roku oziroma v obračunu ne izkaže predpisanih podatkov.

 

PRILOGA 1

I. Registracija dopolnilne oziroma druge nekmetijske dejavnosti kmeta in morebitna identifikacija za namene DDV tudi te dejav nosti

Predstavnik kmečkega gospodinjstva je identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, in sicer ker:

Davčni zavezanec začne opravljati še dopolnilno oziroma drugo nekmetijsko dejavnost.

Zavezanost k (ne)identifikaciji za DDV

ugotavlja dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in je v okviru te dejavnosti presegel 50.000 evrov (torej se ne upošteva drugi odst. 94. člena ZDDV-1).

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, je identificiran za namene DDV za vse dejavnosti.

je katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto presegel 7.500 evrov.

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, je identificiran za namene DDV za vse dejavnosti (višina obdavčljivega prometa iz naslova dopolnilne ali druge kmetijske dejavnosti ni pomembna).

se je identificiral kot prostovoljni davčni zavezanec (dohodka ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in ni presegel 7.500 evrov katastrskega dohodka).

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, je identificiran za namene DDV za vse dejavnosti (je prostovoljni davčni zavezanec za vse dejavnosti).

 II. Identifikacija za namene DDV predstavnika kmečkega gospodinjstva (fizična oseba, ki opravlja dopolnilno oziroma drugo nekmetijsko dejavnost, je predstavnik kmečkega gospodinjstva)

Predstavnik kmečkega gospodinjstva je identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja dopolnilne ali druge nekmetijske dejavnosti, in sicer:

Opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, in sicer:

Zavezanost k (ne)identifikaciji za DDV

ker je presegel 50.000 evrov (obvezna identifikacija).

ugotavlja dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in je v okviru te dejavnosti presegel 50.000 evrov.

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, je identificiran za namene DDV za vse dejavnosti.

se je identificiral kot prostovoljni davčni zavezanec (ne presega prometa 50.000 evrov).

ugotavlja dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in je v okviru te dejavnosti presegel 50.000 evrov.

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, je identificiran za namene DDV za vse dejavnosti.

ker je presegel 50.000 evrov (obvezna identifikacija).

katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ni presegel 7.500 evrov.

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, je identificiran za namene DDV le iz naslova dopolnilne oz. druge nekmetijske dejavnosti.

Predstavnik kmečkega gospodinjstva lahko ostane predstavnik za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.

Če želi biti identificiran za namene DDV tudi iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, mora o tem obvestiti davčni organ (v tem primeru ne more biti več predstavnik za uveljavljanje pavšalnega nadomestila).

ker je presegel 50.000 evrov (obvezna identifikacija).

katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto je presegel 7.500 evrov.

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, je identificiran za namene DDV za vse dejavnosti.

se je identificiral kot prostovoljni davčni zavezanec (ne presega prometa 50.000 evrov).

katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ni presegel 7.500 evrov.

Kmet, predstavnik kmečkega gospodinjstva, je identificiran za namene DDV le iz naslova dopolnilne oz. druge nekmetijske dejavnosti.

Predstavnik kmečkega gospodinjstva lahko ostane predstavnik za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.

Če želi biti identificiran za namene DDV tudi iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, mora o tem obvestiti davčni organ (v tem primeru ne more biti več predstavnik za uveljavljanje pavšalnega nadomestila).

Vir: eDavki

Ključne besede:
pavšalno nadomestilo

Zadnji članki iz rubrike:

26.6.2018 16:00:56:
Obvestilo zavezancem, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost

13.6.2018 14:23:07:
Poziv nosilcem, da predložijo podatke o višini dohodka iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji, doseženega v letu 2017

17.12.2017 8:19:07:
Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – kmete, prostovoljno vključene v zavarovanje - Podrobnejši opis

28.8.2017 13:17:08:
Novosti za kmete pri plačilu socialnih prispevkov

17.7.2017 13:54:22:
Ugodnejša davčna obravnava donirane hrane – pravilnik v javni obravnavi

Najnovejši članki:

21.8.2018 15:40:12:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za julij 2018

20.8.2018 15:38:08:
Poglavitne rešitve, ki jih predvideva Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost - 18. 7. 2018

14.8.2018 14:38:19:
Poglavitne rešitve, ki jih predvideva Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (18. 7. 2018)

14.8.2018 14:17:32:
Odločba o ugotovitvi, da je četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju delno v neskladju z Ustavo

14.8.2018 13:50:59:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, junij 2018

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT