Davčna obravnava dohodkov in njihova obravnava z vidika prispevkov za socialno varnost, kadar jih slovenski delodajalec izplača zaposlenim delavcem, ki jih je napotil na delo v tujino.

Iz e-gradiva Davčna obravnava izplačil napotenim delavcem.

V nadaljevanju tega prispevka se osredotočam na davčno obravnavo dohodkov in njihovo obravnavo z vidika prispevkov za socialno varnost, kadar jih slovenski delodajalec izplača zaposlenim delavcem, ki jih je napotil na delo v tujino. V tem delu tako ne pišem o tem, kakšno pravico ima določen delavec (to namreč določa delovno pravna zakonodaja), ampak le o tem, kakšna so slovenska davčna pravila in pravila socialne zakonodaje glede obračuna plač napotenih delavcev, na kakšen način je potrebno upoštevati pravila mednarodnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, kakšna so slovenska davčna pravila glede možnosti neobdavčenega izplačila povračil stroškov delavcem, ki so napoteni na delo v tujino … V tem poglavju torej niso opisana delovno pravna pravila, preko katerih se določi kaj delavcu pripada (kakšna je njegova delovno pravna pravica in kakšna je delovno pravna obveznost delodajalca), ampak le vidik dohodnine in prispevkov za socialno varnost.    

Tudi v primeru napotenih delavcev na delo v tujino je potrebno pri določanju pravil obdavčitve njihovih dohodkov najprej izhajati iz splošnih dohodninskih pravil in splošnih pravil, ki so pomembna za obdavčevanje dohodkov iz delovnega razmerja. S 1. 1. 2018 se bo pričela uporabljati novela ZDoh-2S, ki v obstoječi Zakon o dohodnini[1] (ZDoh-2) glede napotenih delavcev prinaša precej novosti. Tudi v primeru delavcev, ki so napotenih na delo v tujino velja, da so obdavčeni od vseh dohodkov, ki jih prejmejo oziroma dosežejo v določenem davčnem letu, ki je v Sloveniji enako koledarskemu letu, razen od tistih, za katere sam zakon izrecno določa, da niso predmet obdavčitve z dohodnino ali da zanje velja oprostitev.

Zavezanec za dohodnino je fizična oseba, ki prejme obdavčljive dohodke, in sicer tako oseba, ki se šteje za davčnega rezidenta Slovenije, kot oseba, ki se šteje za davčnega rezidenta druge države (nerezident Slovenije). Od tega, ali se posameznik šteje za davčnega rezidenta Slovenije ali ne, pa je odvisen obseg njegove obdavčitve v Sloveniji in možnost uveljavljanja morebitnih ugodnosti po pravilih, ki jih določajo sklenjene konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

Tudi za delavce napotene na delo v tujino velja, da bodo v Sloveniji obdavčeni od vseh dohodkov, ki jih zaslužijo kjerkoli na svetu, vse dokler se štejejo za davčnega rezidenta Slovenije. Samo dejstvo, da v času napotitve delo za delodajalca opravljajo v tujini in da ima morebiti tuja država ravno tako pravico do obdavčitve dohodka, ki izvira iz tega dela, še ne pomeni, da jim tega dohodka ne bo obdavčila tudi Slovenija. Glede na splošno pravilo ZDoh-2, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da je davčni rezident Slovenije zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije, bo takšen dohodek davčnega rezidenta Slovenije vedno tudi predmet obdavčitve v Sloveniji. Ima pa seveda Slovenija določene ustrezne postopke za odpravo dvojnega obdavčevanja, če je bil takšen dohodek hkrati obdavčen tudi v tujini (torej v državi, kjer delavec v času napotitve dejansko opravlja delo).

Na podlagi ZDoh-2 so nerezidenti Slovenije zavezani k plačilu dohodnine v Sloveniji le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Kdaj ima dohodek vir v Sloveniji določa ZDoh-2 v členih od 8. do 14. Kdaj se šteje, da ima določen dohodek vir v Sloveniji pa je odvisno od vrste dohodka, ki ga dobi izplačanega nerezident Slovenije. Tako npr. splošno pravilo za dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev določa, da ima takšen dohodek vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v Sloveniji (t. j. na ozemlju Republike Slovenije). Poleg tega se šteje, da ima takšen dohodek vir v Sloveniji tudi, če dohodek izplača ali ji je zaračunan, oseba, ki je rezident Slovenije na podlagi ZDoh-2 ali na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb[2] (ZDDPO-2) ali npr. poslovna enota nerezidenta po ZDoh-2 ali po ZDDPO-2, če izplačan dohodek predstavlja davčno priznan strošek izplačevalca. Poleg pravil ZDoh-2 pa je pri obdavčevanju nerezidentov Slovenije potrebno paziti tudi na pravila mednarodnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Te namreč lahko določijo, da Slovenija, kljub temu, da ima določen dohodek vir v Sloveniji, tega dohodka nima pravice obdavčiti oziroma ima ta dohodek pravico obdavčiti le država, v kateri je posameznik davčni rezident ali v kateri dejansko opravlja delo. V takšnih primerih je pred izplačilom dohodka nerezidentu Slovenije potrebno pridobiti »dovoljenje« davčnega organa za oprostitev obračuna in plačila akontacije dohodnine od tega dohodka v Sloveniji v t. i. KIDO postopku. Brez vnaprej pridobljene oprostitve na podlagi veljavne konvencije izplačilo dohodka brez obračuna in plačila akontacije dohodnine ni dovoljeno.

[1] ZDoh-2 - Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16)

[2] ZDDPO-2 - Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15 in 68/16)