Z izrazom napoteni delavec označujemo delavca, ki za omejen čas opravlja delo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri običajno dela. Za čas napotitve veljajo za delavca posebni delovni pogoji in pravice.

Direktiva 96/71/ES določa, da morajo biti delavcem, ki so napoteni na delo na območje druge države članice, zagotovljeni minimalni pogoji za delo in zaposlitev, kot so urejeni z nacionalnimi predpisi ali s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami v državi, kjer se delo opravlja. Ves čas napotitve v tujino mora delodajalec upoštevati in zagotavljati delavcem pravice in ugodnosti države gostiteljice, te pravice se nanašajo predvsem na minimalno urno postavko, dovoljen delovni čas, čas počitkov itd.

Za korektno izveden postopek napotitve je potrebno dobro poznavanje tako domače zakonodaje s področja napotitev kot zakonodaje države gostiteljice.

Pravni položaj napotenih delavcev se v slovenski zakonodaji ureja v Zakonu o delovnih razmerjih, pogoji za čezmejno izvajanje storitev v drugi državi EU ter pogoji za opravljanje čezmejnih storitev v Sloveniji pa so urejeni v Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev.

Iz e-gradiva Napotitev delavca v Avstrijo (2018)