Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.12.2017 15:33:30

Vlada ne podpira sprememb Zakona o minimalni plači, ki ga je v DZ vložila skupina poslank in poslancev

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada ne podpira sprememb Zakona o minimalni plači, ki ga je v DZ vložila skupina poslank in poslancev Vlada je sprejela Mnenje k Predlogu zakona o spremembah Zakona o minimalni plači – skrajšani postopek.

Vlada je na svoji 157. redni seji, ki je potekala 23. novembra 2017, sprejela Mnenje k Predlogu zakona o spremembah Zakona o minimalni plači – skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslanke in poslancev (prvopodpisani Luka Mesec), in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Skupina poslanke in poslancev (prvopodpisani Luka Mesec) je 26. oktobra 2017 Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku Predlog zakona o spremembah Zakona o minimalni plači. Predlagana zakonska novela, zasleduje štiri cilje, in sicer: povišanje minimalne plače, uvedbo dveh socialnih varovalk (formul) za določitev minimalne plače, izenačitev izhodiščnih plač v kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi z minimalno plačo in izločitev dodatkov za delovno dobo in za težje pogoje dela iz definicije minimalne plače. Za dosego teh ciljev predlagatelji predlagajo dvig minimalne plače na 700 evrov neto z letom 2019.

Vlada si je pri urejanju vprašanja minimalne plače ves čas prizadevala za ureditev in določitev minimalne plače, ki bi zagotavljala dostojno življenje in hkrati za konstruktiven socialni dialog, tako pri usklajevanju zakona kot tudi ob vsakoletni določitvi višine minimalne plače. Tudi pri spremembi ZMinP v letu 2015, sprejeto na pobudo sindikatov z uporabo instituta ljudske iniciative, ko so bili iz opredelitve minimalne plače izvzeti še trije dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu, je Vlada podpirala predlagane spremembe, pri čemer si je tudi prizadevala za socialni dialog in obžalovala, da ni prišlo do širšega soglasja med socialnimi partnerji na tem področju oziroma da je sprejetje teh zakonskih dopolnil privedlo celo do odstopa predstavnikov delodajalcev od sklenjena socialnega sporazuma.

Ob usklajevanju zneska minimalne plače v zadnjih dveh letih ter ob nezadovoljstvu obeh strani socialnih partnerjev, se je izpostavila potreba po vnaprej dogovorjeni formuli za izračun minimalne plače, z namenom prispevati k ustrezni višini minimalne plače, ki bo zagotovila dostojno življenje vsem prejemnikom minimalne plače in večji predvidljivosti pri njenem vsakoletnem usklajevanju.

Dodatno je tudi odbor Državnega zbora Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in invalide na svoji 43. redni seji, dne 27. 6. 2017, sprejel sklep, s katerim Vladi Republike Slovenije predlaga, da v dialogu s socialnimi partnerji pripravi predlog formule za izračun minimalne plače, s katero bi zagotovili, da so pri določanju zneska minimalne plače upoštevani minimalni življenjski stroški ter relevantni kazalniki trga dela z namenom prispevati k ustrezni višini minimalne plače in večji predvidljivosti pri vsakoletnem usklajevanju minimalne plače. Pri tem je izhodišče, da neto znesek minimalne plače ne more biti nižji od višine minimalnih življenjskih stroškov (povečane za letno rast življenjskih stroškov), kot se ugotavljajo v povezavi z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 90/15 in 88/16, v nadaljevanju: ZSVarPre).

Upoštevaje zadnje izkušnje in sklep pristojnega odbora Državnega zbora Republike Slovenije, je pristojno ministrstvo pristopilo k pripravi predloga formule za izračun minimalne plače, s katero bi zagotovili, da so pri določanju zneska minimalne plače upoštevani minimalni življenjski stroški ter relevantni kazalniki trga dela z namenom prispevati k ustrezni višini minimalne plače in večji predvidljivosti pri vsakoletnem usklajevanju minimalne plače. Pri tem je izhodišče, da neto znesek minimalne plače ne more biti nižji od višine minimalnih življenjskih stroškov, povečane za letno rast življenjskih stroškov. Jasna in v naprej dogovorjena formula za izračun minimalne plače, ki tudi ne bi terjala spremembe zakonske ureditve in bi bila sprejeta v dialogu s socialnimi partnerji, bi preprečila negotovost in nepotrebna nesoglasja med socialnimi partnerji ob vsakoletnem usklajevanju minimalne plače, pri čemer se pričakuje, da bi bila formula za izračun minimalne plače med socialnimi partnerji dogovorjena še pred naslednjim usklajevanjem minimalne plače.

Vlada dodatno ugotavlja, da predlagatelji niso podali celovite ocene finančnih posledic, ki bi nastale kot posledica znatnega povišanja minimalne plače, uvedbe obeh socialnih varovalk za določitev minimalne plače, izenačitev izhodiščnih plač v kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi z minimalno plačo ter izločitev dodatkov za delovno dobo in za težje pogoje dela iz definicije minimalne plače.

Vlada Republike Slovenije v zvezi s kritizirano sistemsko ureditvijo minimalne plače poudarja, da bo skladno z že izpostavljeno ratificirano konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 131, ki med drugim določa tudi obveznost izčrpnih posvetovanj s socialnimi partnerji v zvezi z določanjem in usklajevanjem minimalne plače, in dosedanjo prakso ureditev temeljnih vprašanj s področja delovne zakonodaje in hkrati področja minimalne plače tudi v bodoče morala biti prvenstveno predmet usklajevanja med socialnimi partnerji in vlado, pri čemer si bo Vlada Republike Slovenije še naprej prizadevala za konstruktiven socialni dialog in doseganje najširšega možnega soglasja socialnih partnerjev pri vseh obravnavanih vprašanjih s področja minimalne plače ter za pravičnejšo in hkrati vzdržno rešitev izpostavljene problematike. Obenem si bodo nedvomno tudi partnerji posameznih kolektivnih pogodb še naprej prizadevali tudi področje osnovnih oziroma izhodiščnih plač dogovoriti na način, ki bo najbolj upošteval možnosti in potrebe delodajalcev in delavcev.

Glede na navedeno, Vlada Republike Slovenije predlagane spremembe ureditve minimalne plače ne podpira, saj tako občutljivo vprašanje, kot je opredelitev minimalne plače, zahteva temeljit socialni dialog s podrobno preučitvijo različnih argumentov in relevantnih okoliščin, ob hkratnem upoštevanju učinkov sprememb na družbeno blaginjo in gospodarski razvoj, kar pa predlagatelji ob pripravi zakona niso upoštevali.

Vir: MDDSZ

Zadnji članki iz rubrike:

23.9.2019 16:18:41:
Vlada o stanju davčnega dolga

23.9.2019 16:17:44:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

23.9.2019 16:15:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene

23.9.2019 16:12:40:
Vlada se je seznanila s poročilom projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin

23.9.2019 16:11:51:
Vlada določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

23.9.2019 12:47:31:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:47:49:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:48:07:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT