V poročilu je po merilih mednarodne metodologije ocenjen zakonodajni okvir v desetih sklopih, ki določa stopnjo transparentnosti dejanskega lastništva. Poročilo ocenjuje tudi prakso na področju transparentnosti dejanskega lastništva.

Dejanski lastniki so tiste fizične osebe, ki so končni lastniki, ki kako drugače nadzorujejo in upravljajo s pravno osebo, ali v imenu katerega se opravlja določena transakcija. To so torej osebe, ki sprejemajo ključne odločitve in uživajo koristi. Dejansko lastništvo je mogoče z različnimi mehanizmi, kot so slamnato lastništvo, veriženje podjetij prek posrednikov, podjetij s polic in drugimi ukrepi, skrivati. Raziskave in afere kažejo, da se skrivanje lastništva zelo pogosto uporablja pri prikrivanju premoženja iz kaznivih dejanj, za utaje davkov, financiranje terorizma in druge protizakonite namene. Posledice tega pa čutimo vsi državljani.

Transparentnost dejanskega lastništva je pomembna, saj preprečuje negativne pojave, povezane s skritim lastništvom, krepi zaupanje in je pomembna za gospodarstvo. Podatki o dejanskem lastniku bi morali biti dostopni v javnem registru vsakomur, register pa bi moral slediti najsodobnejšim standardom odprtih podatkov.

Poročilo Nevidni lastniki: transparentnost dejanskega lastništva

Vir: Transparency International Slovenia