Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi, to je 16. 9. 2017. Določbe, ki se nanašajo na pavšalno nadomestilo, ter novi Priloga XII in Priloga XIII se začnejo uporabljati 1. januarja 2018.

Vir: FURS

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 50/17 z dne 15. 9. 2017 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik).

Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi, to je 16. 9. 2017. Določbe, ki se nanašajo na pavšalno nadomestilo, ter novi Priloga XII in Priloga XIII se začnejo uporabljati 1. januarja 2018.

V nadaljevanju pojasnjujemo spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost:

Nabavna oziroma lastna cena blaga za donirano hrano (38. člen)

Z novim drugim odstavkom 38. člena pravilnika je za donirano hrano lastna cena oziroma nabavna cena blaga iz drugega odstavka 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano v tekočem letu ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Lastna cena po drugem in četrtem odstavku 36. člena ZDDV-1 se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.

Za obdobje, v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso na voljo, se začasno upoštevajo podatki o prihodkih, ugotovljeni po računovodskih predpisih za predzadnje poslovno leto. Ko so podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto na voljo, se za izračun skupne vrednosti donirane hrane za celotno tekoče leto upoštevajo prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto.

Če davčni zavezanec v obdobju (tekoče leto), v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso bili na voljo, s skupno vrednostjo donirane hrane že preseže 2 % skupnih prihodkov za zadnje poslovno leto, mora od zneska, ki presega 2 % skupnih prihodov za zadnje poslovno leto, obračunati DDV. Če davčni zavezanec v prej navedenem obdobju s skupno vrednostjo donirane hrane ne preseže 2 % skupnih prihodkov za zadnje poslovno leto, v preostalem obdobju tekočega leta za donirano hrano upošteva, da je davčna osnova enaka 0, dokler s skupno vrednostjo donirane hrane v tekočem letu ne preseže 2 % prihodov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom.

Pri davčnem zavezancu, ki šele začne poslovati, ali davčnem zavezancu, ki v zadnjem poslovnem letu ni imel prihodkov, skupna vrednost donirane hrane tega davčnega zavezanca v tekočem letu ne sme presegati 2 % prihodkov, ki jih izračuna v odvisnosti od obsega pričakovanih poslov v tekočem poslovnem letu.

Nadalje je z novim tretjim odstavkom 38. člena pravilnika določeno, da davčni zavezanec ugotovljene prihodke upošteva za določitev nabavne cene blaga ali podobnega blaga oziroma lastne cene blaga v tekočem koledarskem letu ne glede na to, kako je določeno poslovno leto.

Dovoljenje za vodenje davčnega skladišča (88. – 93. člen)

Davčni organ izda dovoljenje, če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti upravne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka. Stroški, ki jih ima davčni organ v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z gospodarskimi koristmi postopka davčnega skladiščenja. Pri ugotavljanju sorazmernosti teh stroškov, davčni organ upošteva predvsem tip operacije, ki jih želi oseba, ki zaprosi za odobritev, izvajati v davčnem skladišču.

Davčni organ lahko obnovi ali spremeni dovoljenje na podlagi pisnega zahtevka. V zahtevku se navedejo razlogi in zahtevane spremembe. Davčni organ glede na zahtevek oceni, ali se veljavno dovoljenje lahko spremeni ali je treba izdati novo dovoljenje. Če je potrebno novo dovoljenje, se vlagatelja zahtevka pozove, da vloži zahtevek za novo dovoljenje.

Ostale spremembe v zvezi z davčnimi skladišči so redakcijske narave.

Dovoljenje za pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila (162. – 164. in 166. člen)

Pri spremembi prvega odstavka 162. člena pravilnika gre za redakcijski popravek, in sicer je jasno določeno, da lahko davčni zavezanec uveljavlja pavšalno nadomestilo le, če take dobave opravi davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV.

Za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XII se s spremembo tretjega odstavka 162. člena pravilnika spreminjajo pogoji za uveljavljanje pavšalnega nadomestila tako, da pogoji za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XII niso več vezani na velikost kmetijskih zemljišč oziroma število čebeljih panjev v uporabi. Ohranjajo se do sedaj določene skupine. Narejene so ustrezne dopolnitve pridelkov in storitev v okviru teh skupin, ki se lahko opravljajo v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD), usklajeno s pridelki in storitvami iz posameznih skupin Priloge XII.

Izpostavljamo, da je za kmetijske storitve iz skupin 8, 9 in 10 določen pogoj, da jih člani kmečkega gospodinjstva opravljajo v okviru strojnega krožka. Gre za storitve, ki se po kmetijski zakonodaji lahko opravljajo v okviru OKGD le v okviru strojnega krožka.

S spremenjenim četrtim odstavkom 162. člena pravilnika se določa, da se kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede zemljišč in čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva upošteva podatek davčnega organa o površini zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe oziroma številu čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva, s katerimi razpolaga davčni organ za potrebe odmere dohodnine. S črtanjem tretjega odstavka 163. člena pravilnika vložnik ne more več dokazovati površine zemljišč v uporabi z veljavnimi pogodbami in drugo dokumentacijo. Navedeno pomeni, da davčni organ pri izdaji dovoljenja za pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila upošteva podatke, s katerimi razpolaga za potrebe odmere dohodnine.

Po spremenjenem 164. členu pravilnika, ki ureja veljavnost dovoljenja, je dovoljenje veljavno od dneva izdaje do preklica davčnega organa. Davčni organ dovoljenje prekliče:

• če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, ki sta določena v osmem odstavku 166. člena tega pravilnika;
• če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika;
• če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša manj kot 200 eurov;
• če davčni organ po uradni dolžnosti ugotovi, da katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva presega 7.500 eurov;
• če se kmečko gospodinjstvo prostovoljno identificira za namene DDV;
• če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
• če imetnik dovoljenja obvesti davčni organ, da kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila;
• če kateri koli član kmečkega gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in obračunava DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku.

Imetnik dovoljenja, ki mu je bilo dovoljenje preklicano po prvi ali drugi alineji prejšnjega odstavka, lahko znova zaprosi za dovoljenje v letu, ki sledi letu, v katerem mu je bilo dovoljenje preklicano. Imetnik dovoljenja za ponovno pridobitev dovoljenja predloži tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev v skladu z osmim odstavkom 166. člena tega pravilnika.

Če bo torej imetniku dovoljenja preklicano dovoljenje v letu 2018 zaradi nepredložitve obračuna pavšalnega nadomestila za leto 2017 ali ker je uveljavil pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika, bo lahko znova zaprosil za dovoljenje v letu 2019.

Imetnik dovoljenja obvestilo, da ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila, davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN[1].

Član kmečkega gospodinjstva iz osme alineje prvega odstavka tega člena z dnem registracije postane zavezanec, identificiran za namene DDV, za celotno dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva.

Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, za predstavnika kmečkega gospodinjstva določiti drugo osebo ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga ali storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu. Vloga se predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN.

Davčni organ po preklicu dovoljenja izbriše imetnika dovoljenja s seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.

Kupec mora preveriti veljavnost dovoljenja ob vsaki dobavi, saj davčni organ lahko veljavno dovoljenje tudi prekliče (na zahtevo imetnika dovoljenja ali po uradni dolžnosti, če so za to izpolnjeni pogoji).

Priloga XII (Seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljavljati pavšalno nadomestilo) se je spremenila in dopolnila s pridelki in storitvami, ki se lahko opravljajo v okviru OKGD.

Priloga XIII (Obrazec DDV-PN) se spreminja tako, da sta določeni dve izjavi glede uveljavljanja pavšalnega nadomestila in sicer:

• izjava o uveljavljanju pavšalnega nadomestilo le za pridelke, ki so rezultat OKGD kmečkega gospodinjstva;
• izjava o uveljavljanju pavšalnega nadomestila za storitve, opravljene prek strojnega krožka.

V skladu s prehodno določbo predstavnikom kmečkega gospodinjstva, ki jim je bilo za leto 2017 izdano dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, davčni organ s 1. januarjem 2018 po uradni dolžnosti podaljša veljavnost dovoljenja do preklica.

[1] V tretjem odstavku 164. člena je napačno sklicevanje na šesto alinejo prvega odstavka. Pravilno je sklicevanje na sedmo alinejo prvega odstavka tega člena.