Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 21.9.2017 21:10:09

Finančni računi iz tujine - Vprašanja in odgovori

Rubrika: Davkiprint Natisni

Finančni računi iz tujine - Vprašanja in odgovori

Vir: FURS

Kazalo:

Vprašanje 1: Katere račune iz tujine moram prijaviti Finančni upravi RS?

Vprašanje 2: Do kdaj moram prijaviti plačilne račune iz tujine?

Vprašanje 3: Ali lahko račun, ki sem ga odprl v tujini pred več kot osmimi dnevi, še vedno prijavim na FURS? Ali se lahko s tem izognem kazni?

Vprašanje 4: Na kakšen način prijavim plačilne račune iz tujine?

Vprašanje 5: Kakšna je kazen, če računa iz tujine ne prijavim?

Vprašanje 6: Kateri računi sodijo pod »plačilne račune«, ki se morajo prijaviti Finančni upravi RS?

Vprašanje 7: Ali je transakcijski račun plačilni račun?

Vprašanje 8: Ali moram prijaviti varčevalne račune iz tujine (varčevalna knjižica)?

Vprašanje 9: Na kakšen način Finančna uprava RS pridobi podatke o finančnih računih iz tujine?

Vprašanje 10: Katere račune bo Finančna uprava RS iz tujine prejela na podlagi avtomatične izmenjave informacij s tujino?

Vprašanje 11: S katerimi državami si bo Finančna uprava RS podatke o finančnih računih izmenjala drugo leto in s katerimi pozneje?

Vprašanje 12: Katere podatke (poleg številke računov) si bo Finančna uprava RS izmenjala s tujino?

Vprašanje 13: Kdaj bo Finančna uprava RS prejela podatke o finančnih računih iz Avstrije?

Vprašanje 14: Če bo npr. Italija poslala podatke 30. 9. 2017, ali bo poročala o stanju na računu na dan 30. 9. 2017 ali o stanju  za celo leto?

Vprašanje 15: Ali bo Finančna uprava RS pridobila tudi podatke za nazaj ali za račune zavezancev, ki so oziroma bodo trenutno odprti?

Vprašanje 16: Za koliko časa največ za nazaj lahko pri morebitni utaji davka Finančna uprava RS preveri finančne račune in stanje na njih?

Vprašanje 17: Ali bo Finančna uprava RS pridobila podatke za naslednje primere odprtih računov (Bet365 britanska stavnica, Skrill predplačniški račun, Paypal, Revolut)?

 

Vprašanje 1: Katere račune iz tujine moram prijaviti Finančni upravi RS?

V skladu s 7. točko 1. odstavka in 17. točko 2. odstavka 49. člena Zakona o finančni upravi je potrebno prijaviti plačilne račune iz tujine. Plačilnih računov, ki so odprti v Republiki Sloveniji, ni potrebno prijaviti, ker jih Finančna uprava RS pridobiva po uradni dolžnosti.

a. Ali je potrebno prijaviti plačilni račun v tujini, čeprav je zavezanec oddal napoved za odmero dohodnine? DA

b. Če študent odpre plačilni račun v tujini le za namene nakazovanja štipendije, ali mora prav tako prijaviti račun? DA

c. Če ima zavezanec plačilni račun v tujini odprt le za namene plačevanja stroškov, za npr. počitniško hiško na Hrvaškem, ali mora prav tako prijaviti račun? DA

d. Ali je potrebno prijaviti tudi plačilni račun v tujini, preko katerega zavezanec že več let ni posloval? DA

e. Ali je potrebno prijaviti plačilni račun v tujini, na katerem ni obdavčljivih dohodkov? DA

f. Lastnika računa sta zavezanec in njegova soproga, ali morata oba prijaviti račun? DA (Potrebno je izpolniti dva obrazca DR-02, v katerih se navede isti plačilni račun iz tujine. To pa ne velja, kadar je lastnik računa eden, drugi pa je samo pooblaščen za ta račun. V tem primeru prijavi plačilni račun le lastnik računa.)

g. Ali velja obveznost prijave le za račune, odprte v državah članicah EU ali velja tudi za ostale države, npr. Švico, ZDA? Prijaviti je potrebno plačilne račune, odprte v katerikoli tuji državi.

h. Ali je potrebno prijaviti podatke o hranilni knjižici, odprti v tujini? NE

i. Ali je potrebno prijaviti podatke o varčevalnem računu? NE

j. Ali je potrebno prijaviti račun, ki ima zgolj vlogo za odplačevanje kredita? NE

k. Ali je potrebno prijaviti trgovalne račune, odprte pri bankah v tujini? NE

l. Ali je potrebno prijaviti predplačniške kartice, odprte pri tujih bankah? NE

m. Ali je potrebno prijaviti trgovalne račune, odprte pri borznoposredniških hišah v tujini? NE

n. Ali je potrebno prijaviti podatke o odprtih e-varčevalnih računih v tujini? NE

o. Ali je potrebno prijaviti podatke tudi o računu, ki ga je zavezanec zaprl? NE

Ali je potrebno prijaviti račune kot so: Bet365 britanska stavnica, Skrill predplačniški račun, Paypal, Revolut, Monese …? Takih spletnih storitev ni potrebno prijavljati, dokler "imajo vlogo elektronske denarnice". V primeru, da ponudniki te spletne storitve nadgradijo tako, da računi prevzamejo funkcijo plačilnega računa s personalizirano številko (npr. IBAN), na katerega se imetniku lahko nakazujejo prejemki (npr. plača), je tak račun potrebno prijaviti.

(Opomba: Ponudnik Revolut računa je pred kratkim že nadgradil spletno aplikacijo, zato morajo imetniki ta račun prijaviti.)

Vprašanje 2: Do kdaj moram prijaviti plačilne račune iz tujine?

Vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, mora finančni upravi v skladu z Zakonom o finančni upravi prijaviti plačilni račun iz tujine v osmih dneh od odprtja.

a. Ali je res, da je potrebno prijaviti plačilne račune iz tujine do 30. 9. 2016? NE. Plačilne račune iz tujine je potrebno prijaviti v osmih dneh od odprtja računa. V kolikor ima zavezanec odprt plačilni račun v tujini že dalj časa, svetujemo, da ga prijavi čim prej.

Vprašanje 3: Ali lahko račun, ki sem ga odprl v tujini pred več kot osmimi dnevi, še vedno prijavim na FURS? Ali se lahko s tem izognem kazni?

Vsem zavezancem, ki doslej še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini, Finančna uprava RS svetuje, da to storijo čim prej. Zakaj uporabljamo izraz »čim prej«? Če bodo zavezanci račune prijavili sami, še preden bo do podatka o njihovem plačilnem računu v tujini prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni.

Vprašanje 4: Na kakšen način prijavim plačilne račune iz tujine?

Fizične osebe prijavijo plačilni račun iz tujine na obrazcu DR-02 (v obrazec je potrebno vpisati davčno številko, osebno ime in podatke o tujem računu v rubriko 10).

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, prijavijo plačilni račun iz tujine, ki je odprt za namene opravljanja dejavnosti, na obrazcu DR-03 (v obrazec je potrebno vpisati davčno številko, osebno ime, firmo in podatke o tujem računu v rubriko 20).

Pravne osebe prijavijo plačilni račun iz tujine na obrazcu DR-04 (v obrazec je potrebno vpisati davčno številko, firmo in podatke o tujem računu v rubriko 22).

Zavezanci morajo k obrazcu, s katerim prijavljajo plačilni račun iz tujine, predložiti kopijo bančne listine oziroma drugega dokumenta, na katerem so razvidni podatki o plačilnem računu iz tujine, da finančni urad lahko preveri pravilnost oziroma točnost podatkov.

a. Kje se dobijo obrazci za prijavo plačilnih računov iz tujine?

Obrazci za prijavo plačilnih računov iz tujine se dobijo na spletni strani finančne uprave http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka/ in na vseh finančnih uradih http://www.fu.gov.si/kontakti/.

b. Ali je mogoče obrazec za prijavo plačilnega računa iz tujine oddati preko eDavkov? DA, kot lastni dokument NF-LD.

c. Ali je mogoče obrazec za prijavo plačilnega računa iz tujine poslati po elektronski pošti? NE, obrazec (z zgoraj navedenimi dokazili) lahko pošljete po navadni pošti, ga oddate preko eDavkov kot lastni dokument ali vložite osebno na vseh finančnih uradih.

Vprašanje 5: Kakšna je kazen, če računa iz tujine ne prijavim?

Če se plačilni račun iz tujine ne prijavi Finančni upravi RS, je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1.200 EUR, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 EUR, za pravno osebo pa od 1.200 do 30.000 EUR. To je zgolj globa, ki se nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine. Če so na podlagi sredstev neprijavljenega plačilnega računa ali ostalih finančnih računov nastale druge davčne nepravilnosti (npr. neprijavljene obresti, ki bi morale biti v Sloveniji prijavljene in obdavčene), so glede tega zagrožene dodatne globe. Odvisno torej od konkretnega primera.

Vprašanje 6: Kateri računi sodijo pod »plačilne račune«, ki se morajo prijaviti Finančni upravi RS?

Opredelitev »plačilnega računa« med drugim določa Banka Slovenije. Na njihovi spletni strani: https://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1455 je tako navedeno, da je bil z uveljavitvijo Zakona o plačilnih storitvah in sistemih – ZPlaSS uveden pojem »plačilnega računa«, ki je račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev in je namenjen izvrševanju plačilnih transakcij. Plačilne račune vodijo ponudniki plačilnih storitev. Zakon posebej opredeljuje, da imajo lahko plačilne institucije odprte zgolj plačilne račune.

Vprašanje 7: Ali je transakcijski račun plačilni račun?

Da. Banka Slovenije označuje transakcijski račun kot plačilni račun, ki ga odpre banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov. Transakcijski račun je namenjen izvrševanju plačilnih transakcij in drugim namenom, povezanih z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika. Status transakcijskega računa ima tudi t.i. fiduciarni račun, ki je transakcijski račun s posebnim statusom. Značilnost fiduciarnega računa je, da ga imetnik odpre v svojem imenu in za račun tretjih oseb.

Vprašanje 8: Ali moram prijaviti varčevalne račune iz tujine (varčevalna knjižica)?

Ne. Varčevalni račun ni plačilni račun, zato ga ni potrebno sporočiti davčnemu organu. Če imate na varčevalnih računih obdavčljive dohodke (npr. obresti) jih je treba prijaviti davčnemu organu (do 28. 2. za preteklo leto na posebnem obrazcu).

Vprašanje 9: Na kakšen način Finančna uprava RS pridobi podatke o finančnih računih iz tujine?

Finančna uprava RS izmenjuje podatke s tujino na tri načine: na podlagi zaprosila, spontano in avtomatično. Finančna uprava RS lahko že sedaj pridobi podatke o finančnih računih slovenskih rezidentov, ki jih imajo odprte v tujini, v kolikor se podatki potrebujejo pri izvajanju in uveljavljanju nacionalne davčne zakonodaje. Podatke lahko pridobi na zahtevo, kar pomeni, da tujemu pristojnemu organu pošlje zaprosilo za informacije, ki se nanašajo na konkretnega davčnega zavezanca, rezidenta Slovenije. Ko davčni organ razpolaga z informacijami, ki bi bile lahko zanimive za davčni organ druge države, lahko takšne informacije brez predhodnega zaprosila spontano posreduje pristojnemu organu druge države. Avtomatično pa si pristojni organi izmenjujejo podatke na predpisan način brez predhodnega zaprosila glede določenih kategorij informacij. Z letom 2017 bo tako na podlagi OECD Standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih prvič izvedeno poročanje o finančnih računih.

Vprašanje 10: Katere račune bo Finančna uprava RS iz tujine prejela na podlagi avtomatične izmenjave informacij s tujino?

Na podlagi avtomatične izmenjave informacij bo Finančna uprava RS prejela podatke o finančnih računih finančnih institucij (bank, hranilnic, investicijskih subjektov, borznoposredniških družb, vzajemnih skladov, zavarovalnic itd.) kot so depozitni računi (transakcijski, poslovni, čekovni, varčevalni itd), skrbniški računi itd. (v nadaljevanju: finančni  računi), ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini.

Vprašanje 11: S katerimi državami si bo Finančna uprava RS podatke o finančnih računih izmenjala drugo leto in s katerimi pozneje? 

Seznam držav, ki so pristopile k izmenjavi informacij o finančnih računih in časovnica izmenjave je objavljena na spletni strani OECD:

http://www.oecd.org/ctp/exchange-of-tax-information/mcaa-signatories.pdf

Vprašanje 12: Katere podatke (poleg številke računov) si bo Finančna uprava RS izmenjala s tujino? 

Finančna uprava RS bo prejela podatke o vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju na računu ali vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti Slovenije odprte v tujini. V primeru kateregakoli depozitnega računa (poslovni, čekovni, varčevalni itd.) bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.

Vprašanje 13: Kdaj bo Finančna uprava RS prejela podatke o finančnih računih iz Avstrije?

Avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih je opredeljena v  Direktivi Sveta 2014/107/EU, kjer je v  1. točki 2. člena določeno, da začnejo države članice (vključno s Slovenijo) uporabljati določbe direktive od 1. 1. 2016. Zaradi obstoječih strukturnih razlik pa je bilo Avstriji dovoljeno, da lahko začne z uporabo direktive eno leto pozneje kot druge države članice (2. točka 2. člena Direktive 2014/107/EU) in da prvo avtomatično izmenjavo podatkov izvede šele do 30. 9. 2018. Ne glede na navedeno, pa se je Avstrija  v času sprejemanja direktive zavezala, da ne bo v celoti izkoristila odstopanja in da bo začela s prvo izmenjavo informacij septembra 2017 in to le za nove račune posameznikov in subjektov, odprte v obdobju od 1. 10. 2016 do 31. 12. 2016. Za druge račune, ki so veljavni in so bili odprti kadarkoli v preteklosti, pa bo poročala od leta 2018 dalje.

Vprašanje 14: Če bo npr. Italija poslala podatke 30. 9. 2017, ali bo poročala o stanju na računu na dan 30. 9. 2017 ali o stanju  za celo leto?

Če bo država (Italija) sporočila podatke 30. 9. 2017, pomeni, da bo poročala tako o novih računih (t.j. tistih, ki so odprti od 1. 1. 2016 dalje) kot tudi o obstoječih računih (odprtih pred 31. 12. 2015) o stanju  ali vrednosti računa na zadnji dan koledarskega leta (za Italijo bi to pomenilo na dan 31. 12. 2016) ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja. V primeru obresti pa se poroča skupni znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem (torej v letu 2016).

Vprašanje 15: Ali bo Finančna uprava RS pridobila tudi podatke za nazaj ali za račune zavezancev, ki so oziroma bodo trenutno odprti? 

Podatki, ki bodo izmenjani do 30. 9. 2017, bodo vključevali tako podatke o novih računih (t.j. tistih, ki so odprti od 1. 1. 2016 dalje) kot tudi o že obstoječih računih (odprtih pred 31. 12. 2015 in ki so bili po stanju na dan 31. 12. 2015 še odprti).

Vprašanje 16: Za koliko časa največ za nazaj lahko pri morebitni utaji davka Finančna uprava RS preveri finančne račune in stanje na njih?

Finančna uprava RS je pri izvajanju svojih nalog in pooblastil omejena z zastaralnimi roki glede odmere davka (5 let relativni in 10 let absolutni, razen v primerih  68. a člena ZDavP-2, ko je relativni rok 10 let) in na drugi strani z roki, v katerih so zavezanci dolžni hraniti dokumentacijo in zagotavljati podatke (rok je 10 let). Sicer pa lahko Finančna uprava RS pridobiva in zbira podatke tudi za več let nazaj, v kolikor vplivajo na odločitve, ki so pomembne za odmero v zastaralnih rokih.

Vprašanje 17: Ali bo Finančna uprava RS pridobila podatke za naslednje primere odprtih računov (Bet365 britanska stavnica, Skrill predplačniški račun, Paypal, Revolut)?

Vsaka finančna institucija mora sama zase presojati, ali se zaradi zahtev OECD Standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih (CRS) in Direktive 2014/107/EU obravnava kot finančna institucija, prav tako mora vsaka finančna institucija presojati ali račun, ki ga nudi komitentu (npr. predplačniški račun), ustreza pogojem, na podlagi katerih je lahko račun uvrščen v kategorijo izključenih računov, o katerih se ne poroča.

V zvezi z izpostavljenimi računi Finančna uprava RS tako ne more določiti, kakšne obveznosti z njimi ima posamezna finančna institucija, saj ne pozna njihovih pogojev poslovanja in drugih okoliščin, ki vplivajo na obveznosti poročanja. V okviru CRS ima Finančna uprava RS pristojnost za nadzor zgolj nad slovenskimi finančnimi institucijami.

Ključne besede:
finančni račun
tujina

Zadnji članki iz rubrike:

8.12.2017 13:57:51:
FURS je pridobil podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem (tudi preko spletnih portalov Booking, Airbnb itd.)

23.11.2017 20:00:09:
Napoved za odmero davka od prejetega darila

23.11.2017 19:56:43:
Davčna obravnava daril

20.11.2017 16:20:44:
Zakonodajne novosti v letu 2018

29.9.2017 12:30:10:
Potrjena vsebina paketa davčnih sprememb

Najnovejši članki:

8.12.2017 16:25:08:
Vlada sprejela predlog novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

8.12.2017 16:24:19:
Vlada sprejela Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju

8.12.2017 16:23:27:
Sprememba Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže

8.12.2017 16:22:35:
Vlada o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

8.12.2017 15:51:45:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E)

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT