Vir: FURS

1.0 SPLOŠNO

Pravne podlage za uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve so v Zakonu o dohodnini – ZDoh-2, in sicer:

I. pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja – uveljavljanje dejanskih stroškov skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2,

II. za zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine – uveljavljanje stroškov za delo v tujini skladno s 45. členom ZDoh-2.

Priznavanje navedenih stroškov je skladno z določili ZDoh-2 omejeno:

(1) po vsebini:

• pri drugem pogodbenem razmerju se priznajo le stroški prevoza in nočitev, ne pa npr. stroški dnevnic ali stroški za nakup materiala, porabljenega za izdelavo določenega izdelka;
• zavezanci, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, lahko uveljavljajo le stroške prevoza na delo in z dela ter stroške prehrane na delu, ne pa npr. dnevnic.

(2) zneskovno:

• priznajo se pod pogoji in do višine določene v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Bistveno pri uveljavljanju navedenih stroškov je, da se zavezancu priznajo pod pogojem, da dokaže nastanek le-teh v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev.

2.0 UVELJAVLJANJE DEJANSKIH STROŠKOV V ZVEZI Z DOHODKOM IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA

2.1 Pravne podlage za uveljavljanje dejanskih stroškov

Možnost uveljavljanja dejanskih stroškov v zvezi z dohodkom iz drugega pogodbenega razmerja se nanaša na dosežen dohodek, opredeljen v prvem, drugem in tretjem odstavku 38. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2:

1. dohodek iz vsakega drugega pogodbenega razmerja, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev ter drugih pravic in odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo,
2. dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,
3. dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo (dohodek iz posameznega posla v neodvisnem razmerju).

Davčna osnova od navedenih dohodkov je opredeljena v četrtem odstavku 41. člena ZDoh-2, in sicer je to vsak posamezni dohodek iz tega naslova, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Zavezanec lahko poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela. Navedeni dejanski stroški se zavezancu priznajo na podlagi dokazil, in sicer pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada.

Iz navedenega izhaja, da je pravica do uveljavljanja dejanskih stroškov, ki se zavezancu lahko priznajo dodatno k avtomatično priznanim 10 % normiranih stroškom, omejena na stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo na podlagi dokazil, pod pogoji in do višine, določene v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

2.2 Načini uveljavljanja dejanskih stroškov

Na kakšen način lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v zvezi z dohodki iz drugega pogodbenega razmerja določa 289. člen Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, in sicer jih lahko uveljavlja:

1) v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja,

• davčni zavezanec – rezident in nerezident, ki dohodek iz drugega pogodbenega razmerja prejme od osebe, ki ni plačnik davka (npr. tuji izplačevalec);

2) s predpisanim pisnim zahtevkom

• davčni zavezanec – nerezident, ki dohodek iz drugega pogodbenega razmerja prejme od osebe – plačnika davka, ki je ob izplačilu tega dohodka (v obračunu davčnega odtegljaja – obrazcu REK-2) izračunal in plačal davčni odtegljaj z upoštevanjem 10 % normiranih stroškov. Nerezident lahko uveljavlja dejanske stroške v 15 dneh od izplačila dohodka;

Napoved za odmero akontacije dohodnine od odhodka iz drugega pogodbenega razmerja in zahtevek, ki ga izpolni nerezident za zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov, sta objavljena na spletni strani FURS.

3) z zahtevkom pri sestavi informativnega izračuna dohodnine

• davčni zavezanec - rezident, ki mu je akontacijo dohodnine izračunal plačnik davka (v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK-2), lahko dejanske stroške prevoza in nočitve uveljavlja že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, in sicer tako, da davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto pošlje pisni zahtevek s podatki, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje dejanskih stroškov. Zahtevek se lahko vloži z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, POŠTA®CA, HALCOM CA, AC NLB) preko portala eDavki ali na finančni urad, kjer ima davčni zavezanec prebivališče. Seznam uradov s kontaktnimi podatki je objavljen na strani: http://www.fu.gov.si/kontakti/.

4) najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine

• davčni zavezanec – rezident, ki dohodek iz drugega pogodbenega razmerja prejme od osebe – plačnika davka, ki je ob izplačilu tega dohodka (v obračunu davčnega odtegljaja – obrazcu REK-2) izračunal in plačal davčni odtegljaj z upoštevanjem 10 % normiranih stroškov. V tem primeru je lahko zavezancu v pomoč predpisani obrazec zahtevka.

 Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov in ugovor zoper informativni izračun dohodnine  sta  objavljena med obrazci na spletni strani FURS.

2.3 Uveljavljanje in dokazovanje dejanskih stroškov

Davčni organ zavezancu, ki uveljavlja dejanske stroške prevoza in prenočevanja, le-te prizna na podlagi predloženih dokazil o njihovem nastanku. Davčni zavezanec mora torej davčnemu organu v zvezi s svojo zahtevo za uveljavljanje dejanskih stroškov dokazati, da so mu ti stroški dejansko nastali v zvezi z doseganjem dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.

2.3.1 Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza

(a) Stroški prevoza na delo in z dela se zavezancu priznajo pod pogoji in do višine po 3. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer:

• praviloma se prizna povračilo stroškov do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od zavezančevega običajnega prebivališča;
• če zavezanec iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red ipd.) ni mogel uporabiti javnega prevoza, pa se mu kot strošek prevoza na delo prizna 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Nastale stroške prevoza na delo in z dela zavezanec dokazuje:

• v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva – npr. s predložitvijo vozovnice in naročnikovim potrdilom o mestu opravljanja dela ter poročilom o prisotnosti na delu;
• v primeru uporabe lastnega prevoznega sredstva npr. s predložitvijo pisne izjave o uporabi lastnega prevoznega sredstva in navedbo števila prevoženih kilometrov med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela (izjava naj vsebuje tudi zagotovilo, da so podatki v izjavi resnični in pravilni) ter potrdilom naročnika o mestu opravljanja dela ter poročilom o prisotnosti na delu oziroma drugim ustreznim dokazilom.

(b) Stroški prevoza na službenem potovanju pa se zavezancu priznajo pod pogoji in do višine iz 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja:

• dejansko nastali stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene, ali za najem osebnega avtomobila;
• dejansko nastali stroški za takse, gorivo, če je zavezanec uporabljal službeno vozilo naročnika, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari ali prtljage;
• do višine 0,37 eura za vsak prevožen kilometer v primeru, da je zavezanec uporabljal lastno prevozno sredstvo.

Zavezancu se navedeni stroški priznajo, če jih dokaže z računi ter z dokazilom o nastanku le-teh v zvezi z opravljanjem dela in storitve, npr. s pogodbo o opravljanju dela in storitve ali drugim dokumentom (npr. potni nalog), iz katerega izhaja, da je bil zavezanec v določen kraj napoten s strani naročnika z namenom opravljanja dela ali storitve in iz katerega je razvidna uporaba posamezne vrste prevoza. Uporabo lastnega prevoznega sredstva zavezanec dokazuje npr. s predložitvijo pisne izjave o uporabi lastnega prevoznega sredstva in navedbo števila prevoženih kilometrov v službene namene, pri čemer mora izjava vsebovati tudi zagotovilo, da so podatki v njej resnični in pravilni, ter potrdilom naročnika o kraju in času opravljanja dela ali drugim ustreznim dokazilom.

2.3.2 Uveljavljanje stroškov nočitve

Stroški nočitev se zavezancu priznajo pod pogoji in do višin, določenih v 6. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, to pomeni do višine dejansko nastalih stroškov za prenočevanje v zvezi z opravljanjem dela in storitve.

Zavezanec nastanek teh stroškov dokazuje z računi za plačilo prenočevanja (npr. v hotelu) ter z dokumenti, ki dokazujejo nastanek teh stroškov pri opravljanju dela in storitve, npr. pogodba o opravljanju dela in storitve ali drug dokument, iz katerega izhaja, da je bil zavezanec v kraj prenočevanja napoten s strani naročnika z namenom opravljanja dela ali storitve.

3.0 UVELJAVLJANJE STROŠKOV V ZVEZI Z DOHODKOM IZ DELOVNEGA RAZMERJA, KI GA JE ZAVEZANEC PREJEL ZA DELO V TUJINI DO 31. 12. 2016

Skladno s 45. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15), ki se je uporabljal še za dohodke, dosežene v letu 2016,  lahko zavezanec, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za:

• stroške prehrane med delom ter
• stroške prevoza na delo in z dela

glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini ter pod pogoji in do višine, določene v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Zavezanec navedene stroške uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun dohodnine ni bil vročen. Tako »Ugovor« kot »Napoved za odmero dohodnine« sta objavljena na spletni strani FURS

Navedeni stroški se zavezancu upoštevajo tudi pri izračunu akontacije dohodnine, če jih uveljavlja v »Napovedi za odmero akontacije dohodnine  od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente«. Obrazec je objavljen med obrazci na spletni strani FURS. 

3.1 Uveljavljanje stroškov prehrane med delom

Zavezancu, ki dosega dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, se skladno z 2. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja prizna strošek prehrane med delom do višine:

• 6,12 eura za vsak dan, ko je bil na delu prisoten štiri ure ali več,
• poleg 6,12 eura tudi dodatnih 0,76 eura za vsako dopolnjeno uro po osmih urah prisotnosti – za vsak dan, ko je bil na delu prisoten deset ur ali več.

Zavezancu se prizna zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom na podlagi predloženih dokazil o dnevni prisotnosti na delovnem mestu v tujini, npr.:

• s plačilno listo, izdano s strani tujega delodajalca, iz katere je razviden podatek o številu dni dejanske prisotnosti delavca na delovnem mestu v posameznem mesecu v koledarskem letu ali
• s potrdilom tujega delodajalca o številu dni prisotnosti delavca na delovnem mestu v določenem mesecu v koledarskem letu ali
• s predložitvijo drugega dokumenta, ki nedvoumno dokazuje dejansko prisotnost zavezanca na delovnem mestu v tujini.

Če zavezanec za določen delovni dan uveljavlja zmanjšanje za dodatni znesek povračila stroškov prehrane (0,76 eura za vsako dopolnjeno uro po osmih urah prisotnosti), mora predložiti ustrezno dokazilo o številu ur dnevne prisotnosti na delu, npr. potrdilo delodajalca.

3.2 Uveljavljanje stroškov prevoza na delo in z dela

Zavezancu, ki dosega dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, se strošek prevoza na delo in z dela prizna skladno z osmim odstavkom 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer do višine 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Zavezancu se stroški prevoza na delo in z dela priznajo na podlagi dokazil:

a)  o dejanskem nastanku le-teh ter

b)  glede na zavezančevo dejansko dnevno prisotnost na delovnem mestu v tujini.

Pod a)

Nastanek stroškov prevoza na delo in z dela zavezanec pri davčnemu organu dokazuje npr. s predložitvijo pisne izjave o opravljenem prevozu na delo in z dela z navedbo točnega števila kilometrov razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela ter drugimi dokumenti, ki dokazujejo dejansko opravljen prevoz na delo in z dela (npr. potrdilo o plačilo za uporabo avtoceste, avtocestnega predora, vozovnico za prevoz z javnim prevoznim sredstvom). Izjava zavezanca mora vsebovati tudi njegovo zagotovilo, da so podatki v njej resnični in pravilni.

Za zavezančevo običajno prebivališče se v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja šteje njegovo prebivališče, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je običajno prebivališče le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela. Mesto opravljanja dela je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati.

Glede na navedeno se v primeru, če se zavezanec dnevno vozi na delo iz začasnega prebivališča v tujini, to prebivališče šteje za njegovo običajno prebivališče. V tem primeru lahko zavezanec uveljavlja le stroške prevoza na delo in z dela med svojim začasnim prebivališčem v tujini in mestom opravljanja dela.

Pod b)

Pri uveljavljanju stroškov prevoza na delo iz z dela pa mora zavezanec davčnemu organu dokazati tudi svojo dejansko prisotnost na delovnem mestu s predložitvijo ustreznih dokazil, na način opisan pod točko 3.1.

Kot pripomoček za zavezance, ki uveljavljajo stroške pri doseganju dohodkov z delom v tujini, je na spletni strani FURS objavljen obrazec za uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini.

4.0 UVELJAVLJANJE STROŠKOV V ZVEZI Z DOHODKOM IZ DELOVNEGA RAZMERJA, KI GA ZAVEZANEC PREJEMA ZA DELO V TUJINI OD 1. 1. 2017

V skladu s 45. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se zavezancu, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, v davčno osnovo od tega dohodka ne všteva dohodek:

• v višini stroška prehrane med delom in
• v višini stroška prevoza na delo in z dela

glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, pod pogoji in do višine, določene v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, pri čemer se stroški prehrane med delom priznajo do višine, povečane za 80 % glede na višino, kot je določena z uredbo.

Zavezanec, ki dosega dohodke iz delovnega razmerja pri tujem delodajalcu, mora v »Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente« pod točko 5 v vrstico »5. Dohodek« med dohodke vključiti tudi stroške prehrane med delom in prevoza na delo in iz dela (ki se na podlagi ustreznih dokazil ne vštevajo v davčno osnovo); te stroške potem prikaže v skupnem znesku v vrstici »8. Stroški prehrane in prevoza (v EUR)«. Zavezanec mora pri tem davčnemu organu dokazati, da so ti stroški povezani z dejansko dnevno prisotnostjo na delovnem mestu.    

Pri letni odmeri dohodnine lahko zavezanec navedene stroške uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun dohodnine ni vročen.

4.1 Uveljavljanje stroškov prehrane med delom

Zavezancu, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini , se skladno z 2. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja in ob upoštevanju 45. člena ZDoh-2 (80 % povečanje glede na priznani strošek v uredbi) prizna strošek prehrane med delom do višine:

• 11,02 eura za vsak dan, ko je bil na delu prisoten štiri ure ali več,
• poleg 11,02 eura tudi dodatnih 1,37 eura za vsako dopolnjeno uro po osmih urah prisotnosti – za vsak dan, ko je bil na delu prisoten deset ur ali več.

Zavezancu se priznajo stroški prehrane med delom na podlagi predloženih dokazil o dnevni prisotnosti na delovnem mestu v tujini, npr.:

• s plačilno listo, izdano s strani tujega delodajalca, iz katere je razviden podatek o številu dni dejanske prisotnosti delavca na delovnem mestu v posameznem mesecu v koledarskem letu ali
• s potrdilom tujega delodajalca o številu dni prisotnosti delavca na delovnem mestu v določenem mesecu v koledarskem letu ali
• s predložitvijo drugega dokumenta, ki nedvoumno dokazuje dejansko prisotnost zavezanca na delovnem mestu v tujini.

Če zavezanec za določen delovni dan uveljavlja zmanjšanje oz. dokazuje upravičenost stroškov za dodatni znesek povračila stroškov prehrane (za 1,37 eura za vsako dopolnjeno uro po osmih urah prisotnosti), mora predložiti ustrezno dokazilo o številu ur dnevne prisotnosti na delu, npr. potrdilo delodajalca.

4.2 Uveljavljanje stroškov prevoza na delo in z dela

Zavezancu, ki dosega dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, se strošek prevoza na delo in z dela prizna skladno z osmim odstavkom 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer do višine 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Zavezancu se stroški prevoza na delo in z dela priznajo na podlagi dokazil:

a)  o dejanskem nastanku le-teh ter

b)  glede na zavezančevo dejansko dnevno prisotnost na delovnem mestu v tujini.

Pod a)

Nastanek stroškov prevoza na delo in z dela zavezanec pri davčnemu organu dokazuje npr. s predložitvijo pisne izjave o opravljenem prevozu na delo in z dela z navedbo točnega števila kilometrov razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela ter drugimi dokumenti, ki dokazujejo dejansko opravljen prevoz na delo in z dela (npr. potrdilo o plačilo za uporabo avtoceste, avtocestnega predora, vozovnico za prevoz z javnim prevoznim sredstvom). Izjava zavezanca mora vsebovati tudi njegovo zagotovilo, da so podatki v njej resnični in pravilni.

Za zavezančevo običajno prebivališče se v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja šteje njegovo prebivališče, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je običajno prebivališče le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela. Mesto opravljanja dela je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati.

Glede na navedeno se v primeru, če se zavezanec dnevno vozi na delo iz začasnega prebivališča v tujini, to prebivališče šteje za njegovo običajno prebivališče. V tem primeru lahko zavezanec uveljavlja le stroške prevoza na delo in z dela med svojim začasnim prebivališčem v tujini in mestom opravljanja dela.

Pod b)

Pri uveljavljanju stroškov prevoza na delo iz z dela pa mora zavezanec davčnemu organu dokazati tudi svojo dejansko prisotnost na delovnem mestu s predložitvijo ustreznih dokazil, na način opisan pod točko 4.1.

Kot pripomoček za zavezance, ki uveljavljajo stroške pri doseganju dohodkov z delom v tujini, je na spletni strani FURS objavljen obrazec za uveljavljanje navedenih stroškov.