Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini prevideva tudi spremembe na področju sistema ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov.

DOPOLNITEV: 8. 9. 2017

V novem predlogu ministrstva za finance se ohranja predlagana sprememba sistema normiranih odhodkov, ki predvideva vključitev dohodkov iz dejavnosti v sistem letnega obračuna dohodnine, s tem pa se zavezancu priznajo olajšave, vezane na osebne okoliščine (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane itd.). Nov predlog predvideva znižanje višine normiranih odhodkov iz 80 % na 70 % prihodkov. Z namenom zajezitve zlorab sistema normiranih odhodkov se vzpostavijo mehanizmi, ki bodo zaznane zlorabe omejevali. Nadgrajuje se pravilo glede obveznega izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter določa zgornja meja višine priznanih normiranih odhodkov. V primeru povezanih oseb se prihodki seštevajo, zavezanec pa vedno lahko dokazuje, da je njegov primer pristen ali da shema poslovanja ni vzpostavljena predvsem z namenom doseganja izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Podrobneje o predlogih davčnih sprememb

Cilj sprememb

Cilj sprememb in dopolnitev sistema ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov je zagotovitev večje učinkovitosti sistema glede administrativne poenostavitve za vse male poslovne subjekte ob vzpostavitvi čim bolj enakih pogojev za vstop v sistem, ne glede na razlike med posameznimi zavezanci v osebnem položaju in dohodkovnem položaju. Cilj je torej ob ohranitvi administrativne enostavnosti sistema v večji meri upoštevati ekonomsko moč zavezanca in s tem pravičnost sistema. Cilj pa je tudi s spremembo določenih elementov sistema zmanjšati privlačnost sistema za uporabo kot instrumenta zniževanja davčnih obveznosti in tudi obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost ter zmanjšati spodbudo na prekarizacijo trga dela, kar ima poleg vplivov na izkrivljanje konkurenčnega položaja med podjetji na trgu in na prilive v javne blagajne, vpliv tudi na socialno varnost posameznikov.

S postavitvijo dodatnega pogoja pri uveljavljanju normiranih stroškov za izvajalce in športnike nerezidente, ki ne poslujejo preko poslovne enote, se zagotavlja večja davčna nevtralnost in odpravlja neenaka obravnava glede na obseg poslovanja oziroma se zagotavlja enaka davčna obravnava v primerjavi z izvajalci in športniki rezidenti in nerezidenti, ki poslujejo preko poslovne enote.

Predvidene spremembe

Dohodki iz dejavnosti, ugotovljeni z upoštevanjem normiranih odhodkov, se vključijo v sistem letnega obračuna dohodnine (sintetična obdavčitev) in se s tem priznava olajšave vezane na osebne okoliščine (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane …) – (7., člen, prvi odstavek 8. 10., 12., 14., 16., in 17. člen predloga zakona).

Višina normiranih odhodkov se zniža z 80 % na 60 % prihodkov (5. člen predloga zakona).

Z namenom zajezitve zlorab sistema normiranih odhodkov se vzpostavijo mehanizmi, ki te zlorabe preprečujejo oziroma zmanjšujejo:

• Nadgradi se določba o ugotavljanju prihodkov, ki predstavljajo zgornjo mejo za možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Kot poseben primer, poleg veljavnega primera novo ustanovljenih zavezancev, se določi povezanost oseb v povezavi s postopanjem zavezanca, ki ni v skladu s cilji in nameni takšnega ugotavljanja davčne osnove. V primeru povezanih oseb se tako prihodki seštevajo, zavezanec pa vedno lahko dokazuje, da je njegov primer oziroma situacija pristna oziroma da gre za tehtne poslovne razloge (prvi odstavek 4. člena predloga zakona).
• Prenovi se pogoj za obvezen izstop iz sistema na način, da nastopi obvezen izstop iz sistema, ko zavezanec v dveh zaporednih preteklih letih dosega povprečne prihodke, ki presegajo znesek 150.000 eurov, za razliko od sedanje ureditve, ko nastopi obvezen izstop iz sistema, če zavezanec v dveh zaporednih preteklih letih ne izpolnjuje pogojev za vstop v sistem (drugi odstavek 4. člena predloga zakona).
• Višina normiranih odhodkov se omeji tudi z absolutno višino, in sicer ti ne morejo biti višji od 30.000 eurov za zavezance s prihodki v preteklem letu do 50.000 eurov oziroma ne morejo biti višji od 60.000 eurov za zavezance s prihodki v preteklem letu do 100.000 eurov in z vsaj eno zavarovano osebo pri zavezancu v preteklem letu za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev (5. člen predloga zakona).

Predlaga se tudi sprememba davčne osnove za davčni odtegljaj od izplačil nastopajočim izvajalcem in športnikom v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca in športnika, ki nima poslovne enote v Sloveniji oziroma izplačevalcu dohodka ne predloži svoje davčne številke. Pri določanju davčne osnove za odtegljaj se priznajo normirani odhodki v višini 30 %, višje normirane odhodke (kot veljajo za rezidente in nerezidente s poslovno enoto v RS) pa lahko nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji, zahteva, če dokaže izpolnjevanje pogojev, ki sicer veljajo za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (6. člen predloga zakona).

Predlagane rešitve bodo zahtevale spremembe in dopolnitve Priloge 3 Pravilnika o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero dohodnine ter Priloge 1 in Priloge 2 Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Vir: Predlog predpisa - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini