Za določitev statusa zavarovanca za plačilo prispevkov je relevanten položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba.

Evidenčna številka: UL0013952

Datum odločbe: 11.04.2017

Senat, sodnik posameznik: Adriana Hribar Milič (preds.), mag. Slavica Ivanović Koca (poroč.), Bojana Prezelj Trampuž

Področje: DAVKI - SOCIALNO ZAVAROVANJE

Institut: prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - vpis v sodni register

Jedro

Za določitev statusa zavarovanca za plačilo prispevkov je relevanten položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z 54 izpodbijanimi odločbami je tožniku po uradni dolžnosti Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju finančni oziroma davčni organ) odmerila prispevke za socialno varnost za obdobje od januarja 2012 do junija 2016 iz naslova zavarovanja lastnikov zasebnih družb, ki so poslovodne osebe. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb izhaja, da tožnik za navedeno obdobje ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost v skladu s 4. členom in 6. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV), 1. alinejo prvega odstavka 152. člena in 3. alinejo prvega odstavka 153. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), prvim odstavkom 11. člena in 2. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP-1) ter 352. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Ker tožnik obveznosti ni poravnal v zakonsko določenem roku, mu je finančni organ v skladu z 59. členom ZDavP-2 obračunal obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo davka od poteka roka za plačilo do dneva izdaje vsake posamične izpodbijane odločbe.

2. Pritožbeni organ je s sklepom postopke v pritožbenih zadevah zoper izpodbijane odločbe združil in vodil en postopek in z odločbo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, s tem da stroški niso bili priglašeni. V obrazložitvi se sklicuje na pogoje za združitev zadev v en postopek po prvem odstavku 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V odločitvi se s prvostopenjskimi odločbami strinja glede na to, da v danem primeru ni sporno, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju družbenik in poslovodja gospodarske družbe. Tožnik je bil glede na podatke, ki jih davčnemu organu posreduje ZZZS, temu ustrezno zavarovan z zavarovalno podlago 040 - družbeniki, ki so poslovodne osebe. Tožnik ni bil zavarovan na drugi podlagi, iz ugotovitev pa izhaja, da prispevki iz tega naslova niso bili obračunani in plačani, zato je prvostopenjski organ utemeljeno po uradni dolžnosti izdal izpodbijane odločbe.

3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev. Navaja, da je edini ustanovitelj družbe A. d.o.o., ki je še vedno vpisana v sodnem registru in je zadnjič poslovala v letu 2006. Od leta 2007 ni imel nikakršnih prihodkov. Dne 23. 7. 2012 je bil ukinjen še edini transakcijski račun pri B.. Navedena družba je bila prisiljena prenehati poslovati, ker je bila njena dejavnost usmerjena le v enega poslovnega partnerja. Ker ni uspela na javnem razpisu tega poslovnega partnerja, je prenehala poslovati, saj drugih prihodkov ni imela. Tožnik ni pričel z likvidacijo, ker je upal, da bo uspešen pri kakšnem od naslednjih javnih razpisov. Tožnik v spornem obdobju ni imel nikakršnih denarnih, ne materialnih oziroma kakršnihkoli drugih bonitet od družbe A. d.o.o. Finančni organ je zmotno ugotovil, da je tožnik davčni zavezanec iz naslova obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost lastnikov zasebnih družb in zavodov, ki so poslovodne osebe, za čas od januarja 2012 do junija 2016. Družba A. d.o.o., v kateri je tožnik poslovodni organ in edini ustanovitelj družbenik, dejansko ne posluje že od leta 2007 in tako ne ustvarja nobenih prihodkov. Tudi ni bilo nobenih izplačil, ki bi jih tožnik prejel, niti ni opravljal pravnega prometa, zato ne more biti davčni zavezanec iz naslova obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost, saj ne posluje že več kot 10 let. Preseneča ga tudi, da je šele avgusta 2016 prejel obračune za čas od januarja 2012 do junija 2016. Če bi FURS svoje delo opravljal sproti, do izdaje izpodbijanih odločb sploh ne bi prišlo, saj bi tožnik po prejemu prve pričel s postopkom izbrisa iz sodnega registra. Tožniku so povzročeni nepotrebni stroški oziroma ogrožena eksistenca, saj terjani znesek znaša skupaj kar 18.956,17 EUR.

4. V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na razloge, ki jih je pojasnila v pritožbeni odločbi in na sodno prakso Upravnega sodišča RS ( sodba I U 2/2014). Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu spisov in izpodbijanih odločb sodišče ocenjuje, da je bilo v predmetnih zadevah odmere in in naložitve v plačilo prispevkov za socialno varnost tožniku za obdobje od januarja 2012 do junija 2016 odločeno pravilno in skladno z zakonom. Tako kot prvostopenjski je tudi drugostopenjski organ za svojo odločitev navedel prave in utemeljene razloge. Po podatkih spisa je bil tožnik v obravnavanem obdobju družbenik in poslovodja gospodarske družbe in temu ustrezno zavarovan (zavarovalna podlaga 040 - družbeniki, ki so poslovodne osebe). V zadevi ni sporno, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju zavarovanec iz naslova družbeništva v družbi A. d.o.o. in da ni bil zavarovan na drugi podlagi. Prav tako je bilo hkrati ugotovljeno, da predmetni prispevki za socialno varnost niso bili obračunani in plačani, zato je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ po uradni dolžnosti pravilno izdal izpodbijane odločbe. Tako kot pravilno navaja toženka, so lastniki zasebnih družb in zavodov, ki niso zavarovani iz drugega naslova, kot zavarovanci opredeljeni v drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 oz. 16. členu ZPIZ-2, 6. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), 5. točki 6. člena ZSDP ter 6. alineji 54. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). Po tretjem odstavku 22. člena ZPIZ-2 traja zavarovanje od dneva vpisa v poslovni register ali drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Tudi iz relevantne sodne prakse izhaja, da je za določitev zavarovanca in zavezanca relevanten položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. Ob takšni dejanski podlagi pa odločitev, ob upoštevanju določb ZZVZZ, ZPIZ-1, ZPIZ-2, ZSDP, ZUTD, ZPSV in ZDavP-2, s katerimi toženka in tudi prvostopenjski organ obrazložita svojo odločitev, ne more biti drugačna od izpodbijane, saj je v skladu z določbami navedenih zakonov, vzpostavljeno pravno razmerje, ki narekuje obvezno zavarovanje in posledično plačevanje prispevkov po stopnjah in zneskih, ki so razvidni iz izpodbijanih odločb. Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.

7. Premoženjski in dohodkovni položaj družbe, kot navaja tožnik, da družba od leta 2007 ni poslovala in da v obravnavanem obdobju od družbe tožnik ni prejel nobenih materialnih in finančnih bonitet, sta za odločitev nerelevantna že zato, ker se obveznost z izpodbijano odločbo družbi ne nalaga. V zvezi z navedbo tožnika o neizplačilu plač pa sodišče pojasnjuje, da v postopku odmere ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Iz navedenih razlogov sodišče ni moglo slediti smiselnemu predlogu tožnika, da se izpodbijane odločbe odpravijo. Odločbo namreč sodišče odpravi le v primeru, če je ta nepravilna ali neskladna z zakonom, česar pa v obravnavanem primeru sodišče ne ugotavlja. V danem primeru se presoja pravilnost in zakonitost izdanih izpodbijanih odločb, zato so vse navedbe, ki presegajo omenjeni okvir nerelevantne. Morebitno škodo, ki naj bi tožniku nastala, pa bo moral tožnik uveljavljati v posebnem postopku, kolikor bo menil, da so za slednje podani pogoji.

8. Zavrnitev tožbe temelji na prvem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. Ker so dejstva na katerih temeljijo izpodbijane odločitve med strankama nesporne, je sodišče v zadevi odločalo na nejavni seji (59. člen ZUS-1).

Zveza: ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 152, 152/1-1, 153, 153/1, 153/1-3. ZDavP-2 člen 352.

Datum zadnje spremembe: 06.06.2017

Vir: UL0013952