Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 23.10.2019 7:35:26

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - Pogosta vprašanja in odgovori

Rubrika: Davkiprint Natisni

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - Pogosta vprašanja in odgovori Racunovodja.com

Vprašanje 1: Dohodek predsednika sindikata, ki je registriran kot novinar

Dohodek novinarja, prejet za opravljanje predsedniške funkcije v sindikatu, se v skladu z 38. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2, obravnava kot dohodek na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Opravljanje predsedniške funkcije v sindikatu namreč ni povezano z opravljanjem dejavnosti, za katero je oseba registrirana oziroma vpisana v razvid.

 

Vprašanje 2: Priznavanje študentske olajšave pri izračunu akontacije dohodnine

Posebna osebna olajšava se, pod pogoji iz tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, prizna rezidentu, ki se izobražuje, in ima status dijaka ali študenta tudi, če se izobražuje kot udeleženec izobraževanja odraslih.

Podrobneje:

Po tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2 se posebna osebna olajšava prizna rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti, in sicer se prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku 75 % splošne olajšave iz 111. člena ZDoh-2 (v letu 2015 in v letu 2016 je 2.477,03 eur). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ 6 let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ 4 leta od dneva vpisa.

Za uveljavljanje navedene olajšave morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2. Pogoj, ki je določen, je tudi, da ima oseba status dijaka ali študenta.

Zakon o izobraževanju odraslih - ZIO v 3. členu določa, da oseba, ki se vključi v izobraževalni program za odrasle, pridobi status udeleženca izobraževanja odraslih. V skladu s 1. členom ZIO se izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega ter višjega strokovnega izobraževanja ureja z zakoni, ki urejajo ta področja izobraževanja, in s tem zakonom. Osebe, ki se izobražujejo po programu za pridobitev osnovnošolske izobrazbe imajo, v skladu s tretjim odstavkom 55. člena Zakona o osnovni šoli, status učenca. ZDoh-2 v tretjem odstavku 113. člena izrecno določa, da morajo imeti osebe status dijaka ali študenta, zato se osebam, ki tega statusa nimajo, posebna osebna olajšava ne prizna. Iz navedenega sledi, da osebe, ki se v okviru izobraževanja odraslih izobražujejo po programu za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, niso upravičene do posebne osebne olajšave po tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2.

Zakon o višjem strokovnem izobraževanju v 37. členu določa, da je oseba, ki se na podlagi razpisa za vpis vpiše v višjo strokovno šolo in se izobražuje po višješolskem študijskem programu, študent višje šole. Glede na navedeno se osebam, ki v skladu z navedenim zakonom, pridobijo status študenta, prizna posebna osebna olajšava.

 

Vprašanje 3: Izplačilo članom agrarne skupnosti za opravljene ure dela

Če je član ali nečlan agrarne skupnosti fizična oseba, ki ima za tovrstna dela oziroma storitve registrirano dejavnost (tj. fizična oseba je za opravljanje tovrstne dejavnosti registrirana oziroma je vpisana v davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost), so doseženi dohodki obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti. Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, mora dohodke, prejete od agrarne skupnosti za opravljene ure dela, vključiti v davčni obračun, ki ga davčnemu organu predloži do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Če je član ali nečlan agrarne skupnosti fizična oseba, ki za tovrstna dela oziroma storitve nima registrirane dejavnosti (tj. fizična oseba za opravljanje tovrstne dejavnosti ni registrirana oziroma ni vpisana v davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost), so doseženi dohodki obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Ker agrarna skupnost ni plačnik davka po Zakonu o davčnem postopku, mora v tem primeru prejemnik dohodka za prejet dohodek vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve pri davčnemu organu, in sicer do 15-tega dne v mesecu za pretekli mesec.

Če oseba nima registrirane dejavnosti za tovrstna dela oziroma storitve, ki jih opravlja v okviru agrarne skupnosti, se dohodek za opravljeno delo ali storitev davčno obravnava kot dohodek iz zaposlitve. Za dohodek iz zaposlitve se šteje tudi dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ki je opredeljen v 38. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Glede na določbe tega člena, se za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja šteje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, ki jo za agrarno skupnost opravi član ali nečlan agrarne skupnosti, ki za opravljanje tega dela oziroma storitve nima registrirane dejavnosti.

 

Vprašanje 4: Plačilo za delo družbeniku

Dohodki edinega lastnika – družbenika, ki jih prejme od svoje družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki družbenika, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za svojo družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.

Podrobneje:

Davčni predpisi ne urejajo pravnih podlag, na podlagi katerih subjekti urejajo medsebojna razmerja. Pri sklepanju obligacijskih razmerij morajo pogodbene stranke upoštevati veljavno zakonodajo, ki ureja obligacijska razmerja. Pravne podlage (vrste pogodb oziroma poimenovanja pogodb) morajo biti praviloma skladne z vsebino pogodbe. Za davčno obravnavo dohodkov, ki jih edini družbenik in direktor družbe, prejme za opravljanje dela za svojo družbo, ni odločilna vrsta pogodbe, poimenovanje dohodka ali status, v okviru katerega je dohodek dosežen. Dohodek edinega družbenika in direktorja družbe v primerih, ko le-ta poleg vodenja poslov družbe opravlja tudi druga dela za družbo, se obdavči v skladu z njegovo vsebinsko opredelitvijo, ne glede na to ali je določen v dveh ločenih pogodbah (npr. pogodba o poslovodenju in druga ustrezna pogodba, npr. podjemna pogodba) ali v eni pogodbi (ki praviloma ne more biti pogodba o poslovodenju).

Dohodek, ki ga edini družbenik in direktor prejme za vodenje poslovnega subjekta, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se vštevajo tudi morebitne bonitete, ki jih edini družbenik in direktor prejme v zvezi z vodenjem poslovnega subjekta. Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije poslovodenja (prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem) se ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh-2.

Akontacija dohodnine se izračuna in plača upoštevaje določila 127. člena ZDoh-2:

  • če se družba šteje za glavnega delodajalca, se uporabi davčne stopnje iz mesečne dohodninske lestvice ter upošteva mesečne zneske pripadajočih davčnih olajšav (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, itd.);
  • če se družba šteje za drugega delodajalca, se uporabi stopnjo 25 % brez upoštevanja davčnih olajšav.

Dohodek, ki ga edini družbenik in direktor prejme za opravljanje drugih del v okviru dejavnosti svoje družbe (npr. svetovanje, prodaja v maloprodajni trgovini, obrtniška dela, itd.), se obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.

Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek iz tega razmerja, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posameznih zakonov dolžan plačati delojemalec. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Akontacija dohodnine se izračuna in plača po stopnji 25 %.

 

Vprašanje 5: Obdavčitev dohodkov poslovodij in prokuristov

Dohodki, ki jih fizična oseba – poslovodja doseže na podlagi pogodbe o poslovodenju, se obdavčijo kot dohodki iz delovnega razmerja. Enako velja za dohodke prokurista, dosežene za vodenje družbe, na podlagi pogodbe o poslovodenju. Pri tem se povračila stroškov ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki jo določi vlada.

Dohodki prokuristov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe, pa se štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela in zanje plačnik davka (izplačevalec) ob izplačilu izračuna in plača akontacijo dohodnine ter pripadajoče prispevke za socialno varnost.

Podrobneje:

Pogodba o poslovodenju in pogodba o prokuri sta pogodbi civilnega prava. S pogodbo o poslovodenju se poslovodja zaveže, da bo opravljal določeno delo, podjetje pa mu bo v zameno izplačevalo nadomestilo. Smiselno enako velja tudi za pogodbo o prokuri.

Prokurist je, v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1, opredeljen kot poslovni pooblaščenec, ki ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Pojem poslovodnih oseb ZGD-1 opredeljuje v 10. členu, ki določa, da se za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Pravni temelj pridobitve pooblastila za vodenje poslov družbe je lahko zakon ali imenovanje na funkcijo v družbi, za katero pravila družbe določajo, da obsega tudi pristojnost za vodenje poslov. Imenovanje poslovodstva je nujen pogoj za vpis v sodni register, saj mora družba v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZGD-1 ob prijavi za vpis v register priložiti akt o ustanovitvi in akt o imenovanju poslovodstva, če to ni določeno že z aktom o ustanovitvi.

Dohodki za opravljeno delo oziroma storitev prokuristov in direktorjev se, v skladu s šestim odstavkom 35. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, štejejo za dohodek iz zaposlitve.

Dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se v skladu z določili 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. Med slednje pa ne spadajo dohodki prokuristov, ki nimajo poslovodstvenega položaja.

Prokurist je namreč v skladu z določbami ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, torej ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Glede na navedeno prokurist nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu, zato se njegov dohodek obdavčuje v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Posebni davek na določene prejemke se na podlagi določil prve alineje tretjega odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke – ZPDDP od dohodkov prejetih na podlagi pogodb o prokuri ne plačuje.

 

Vprašanje 6: Nudenje storitev prevoza med fizičnimi osebami in oglaševanje teh storitev

Ponudbo storitev prevoza med fizičnimi osebami je treba obravnavati z dveh vidikov, in sicer: z vidika Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno - ZPDZC-1 in Zakona o dohodnini – ZDoh-2.

V 3. členu ZPDZC-1 je navedeno, kaj se šteje za opravljanje dela na črno, med drugim je to takrat, ko posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakon. Če fizična oseba opravlja redne vožnje na zahtevo iskalca prevoza - torej vožnje, ki jih fizična oseba, v primeru, da sopotnika ne bi bilo, ne bi opravila, se to šteje za opravljanje pridobitne neodvisne dejavnosti, za katero so predpisani tudi posebni pogoji za opravljanje dejavnosti.

Fizična oseba, ki opravlja prevoze, se mora za opravljanje te dejavnosti ustrezno registrirati in izpolniti posebne pogoje. Doseženi dohodki iz tega naslova se obdavčijo kot dohodek iz dejavnosti.

Če pa fizična oseba na vožnjo, ki jo opravi zase, povabi sopotnika in gre med njima za delitev stroškov ter je takšno plačilo nižje od stroška vožnje, takšna delitev zasebnih prevozov, ki jih ponudniki tako ali tako opravijo za svoje osebne potrebe, ne predstavlja dela na črno, prav tako ni delo na črno, če si v takem primeru ponudniki in iskalci med seboj razdelijo stroške prevoza, goriva in cestnin. To velja za kritje stroškov prevoza v sorazmernem deležu. Čim pa gre pri zaračunavanju stroškov za pridobitno dejavnost – stalno ali začasno opravljanje dejavnosti oziroma za dobiček, pa se že lahko ugotavljajo elementi opravljanja dejavnosti.

Glede oglaševanja takih prevozov prek spletnega portala z vidika ZPDZC-1 je za to pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zavzelo stališče, ki je dostopno na spletni povezavi: https://prevoz.org/static/carshare/docs/mddsz-pojasnilo.pdf. Iz tega stališča izhaja, da je presoja spornosti oglaševanja prevozov na spletnih straneh odvisna od načina oglaševanja posameznega prevoza. V praksi se namreč pojavljajo različne vsebine ponudb (brezplačni prevozi; prevozi, ki za večkratno uporabo ponujajo količinski popust…). Če je iz ponudbe razvidno, da pri nudenju prevoza ne gre le za dejansko kritje stroškov v deležu, kot jih predstavlja posamezni potnik, ampak lahko gre zaradi višine cene tudi za dobiček oz. morebitno pridobitno dejavnost pri nudenju prevoza in se ti prevozi izvajajo redno, se tovrstno oglaševanje lahko šteje za sporno ob domnevi, da posameznik oglašuje delo oz. dejavnost, hkrati pa ni vpisan ali priglašen kot to določa 6. člen ZPDZC-1 in drugi zakoni.

V zvezi z obdavčitvijo dohodkov, ki se dosegajo v opisanih situacijah pojasnjujemo:

Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Za dohodek obdavčen z dohodnino velja tudi vsako plačilo ali ugodnost v zvezi z opravljeno storitvijo.

Če gre za občasno nudenje prevoza s strani fizične osebe drugi fizični osebi v smislu deljenja zasebnih prevozov, ki jih fizična oseba tako ali tako opravi za svoje osebne potrebe, pri tem pa si s sopotnikom, s katerim sta stopila v stik prek spletne strani/ aplikacije, med seboj razdelita stroške prevoza, se tako dosežen dohodek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po tretjem odstavku 38. člena ZDoh-2. Na podlagi te določbe se za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja šteje tudi dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo.

V davčno osnovo od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se všteva vsak posamezni prejemek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 % prejemka. Akontacija dohodnine se plača od davčne osnove po stopnji 25 %. Poleg normiranih stroškov lahko prejemnik navedenega dohodka, uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer na podlagi dokazil največ do višine, ki jo določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh-2.

Ker fizična oseba dohodek pridobi od druge fizične osebe, ga mora sama napovedati pri pristojnem finančnem uradu. Za prejeti dohodek v posameznem koledarskem mesecu mora davčni zavezanec vložiti do 15. dne v naslednjem mesecu napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja), na obrazcu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente.

 

Vprašanje 7: Oglaševanje preko interneta

Dohodek, ki ga fizična oseba prejema iz naslova prikazovanja spletnih oglasov (npr. Google AdSense oglaševalne mreže), se šteje za dohodek, ki je obdavčen po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2, in sicer:

  • kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali
  • kot dohodek iz dejavnosti.

Podrobneje:

Pri presoji opredelitve vrste dohodka je treba ugotoviti naravo razmerja med izplačevalcem dohodka in izvajalcem posla (založnikom). V primeru, da založnik opravlja delo občasno po pogodbi ter na podlagi odvisnega razmerja (delo opravi pod nadzorom in po navodilih naročnika, ne prevzema finančnega tveganja v zvezi s poslovanjem naročnika, običajne storitve ne opravlja za več naročnikov in ni neposredno udeležen na dobičku ali izgubi, doseženi z delom, ki ga opravlja), se prejeti dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Podrobno pojasnilo o dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja je objavljeno na spletnih straneh FURS.

Dohodke iz tujine oz. dohodke, ki jih izplačuje tuja oseba, mora zavezanec napovedati sam, in sicer v primeru obravnavanih dohodkov v Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

V kolikor pa založnik opravlja storitve trženja oglasov neodvisno samostojno (dejavnost opravlja za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost in na svoj riziko) ter se s to aktivnostjo namerava ukvarjati trajno oziroma daljše časovno obdobje, se doseženi dohodki obdavčijo kot dohodek iz dejavnosti. Fizična oseba, ki dosega dohodek iz dejavnosti, se mora za opravljanje dejavnosti registrirati kot samostojni podjetnik in vpisati v Poslovni register Slovenije. Pojasnilo o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti je objavljeno na spletnih straneh FURS.

 

Vprašanje 8: Dohodki arbitrov, ki so hkrati zaposleni v odvetniški družbi

Dohodek arbitra, ki ga ta prejme od strank, s katerimi je v pogodbenem razmerju, je treba z vidika davčne obravnave šteti za dohodek arbitra, in sicer ne glede na to, ali je arbiter odvetnik, zaposlen v odvetniški družbi, kjer opravlja odvetniško dejavnost, ali pa hkrati tudi družbenik odvetniške družbe ter ne glede na to ali arbitra imenujejo stranke, arbitri ali sodišče.

Podrobneje:

Arbitri so osebe, ki so v pogodbenem razmerju s strankami za katere opravljajo storitve oziroma rešujejo spore. Arbitre izberejo oz. imenujejo lahko stranke, arbitri sami ali v skrajnem primeru sodišče kot to določa Zakon o arbitraži – ZArbit v 14. členu. Arbiter je lahko po naravi stvari samo fizična oseba, saj je le ta sposobna izražati voljo in odločati v sporu. Zato je dejanski (ekonomski) lastnik dohodka lahko le fizična oseba, kar pomeni, da se z vidika davčne obravnave dohodek lahko obravnava le kot dohodek fizične osebe.

Pri tem davčna obravnava dohodka ne omejuje pravic odvetnika, ki deluje v okviru odvetniške družbe, da bi ta lahko izvrševal naloge arbitra. Naloge arbitra torej lahko opravlja samo fizična oseba, pri tem pa naloge arbitrov ni mogoče vštevati med odvetniško dejavnost.

Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. ZDoh-2 v 2. točki tretjega odstavka 35. člena določa, da se za odvisno pogodbeno razmerje šteje razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.

Upoštevaje določbe predpisov (Zakon o arbitraži, Arbitražna pravila stalnih arbitraž, …) ter značilnosti dela arbitrov v praksi arbitri pri odločanju o zahtevku oziroma sporu med strankama arbitraže tega dela ne opravljajo na podlagi odvisnega pogodbenega razmerja v skladu z 2. točko tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2. Pri odločanju o zahtevku oziroma sporu med strankama arbitraže gre po vsebini za delo oziroma storitev, ki ni opravljena v odvisnem pogodbenem razmerju.

Posledično je pri vprašanju dohodninske obravnave dohodkov arbitra treba razlikovati med tremi situacijami:

  1. oseba občasno opravi delo arbitra, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti; v tem primeru je dohodek obravnavan kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja skladno s tretjim odstavkom 38. člena ZDoh-2,
  2. oseba občasno opravi delo arbitra, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno samostojno dejavnost; v tem primeru je dohodek obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2,
  3. sodni izvedenec kontinuirano opravlja delo arbitra; v tem primeru je dohodek obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2 (pred tem mora oseba ustrezno prijaviti dejavnost).

 

Vprašanje 9: Brutenje povračil stroškov osebam, ki opravljajo delo po civilni pogodbi

Pri izplačevanju povračil stroškov (prevoz, prenočevanje ipd.), ki jih delodajalec izplača delojemalcu (osebi, ki zanj opravlja delo ali storitev na podlagi civilne pogodbe), ne gre za dohodek v naravi, zato se znesek povračil stroškov, v skladu z davčno zakonodajo, ne poveča s koeficientom davčnega odtegljaja. Povračilo stroškov delojemalcem (s katerimi delodajalec nima sklenje pogodbe o zaposlitvi) se šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Podrobneje:

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 določa pravilo tako imenovanega brutenja le za dohodke dosežene v naravi, če so izpolnjeni določeni pogoji iz devetega odstavka 16. člena ZDoh-2. Ta določa, da se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če:

  • v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka in
  • ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

Povračilo materialnih stroškov je izplačano denarju, kar pomeni, da pogoji v zvezi z brutenjem, določeni v ZDoh-2, niso izpolnjeni.

 

Vprašanje 10: Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza

Stroški prevoza na delo in z dela se zavezancu priznajo pod pogoji in do višine po 3. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja - Uredba, in sicer:

  • povračilo stroškov do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od zavezančevega običajnega prebivališča,
  • če zavezanec iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red ipd.) ni mogel uporabiti javnega prevoza, se mu kot strošek prevoza na delo prizna 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Nastali strošek prevoza na delo in z dela zavezanec dokazuje:

  • v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva – npr. s predložitvijo vozovnice in naročnikovim potrdilom o mestu opravljanja dela, ter poročilom o prisotnosti na delu,
  • v primeru uporabe lastnega prevoznega sredstva npr. s predložitvijo pisne izjave o uporabi lastnega prevoznega sredstva in navedbo števila prevoženih kilometrov med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela (izjava naj vsebuje tudi zagotovilo, da so podatki v izjavi resnični in pravilni), ter potrdilom naročnika o mestu opravljanja dela ter poročilom o prisotnosti na delu oziroma drugim ustreznim dokazilom.

Stroški prevoza na službenem potovanju se zavezancu priznajo pod pogoji in do višine iz 5. člena Uredbe, in sicer:

  • dejansko nastali stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom, ali za najem osebnega avtomobila,
  • dejansko nastali stroški za takse, gorivo, če je zavezanec uporabljal službeno vozilo naročnika, cestnine in parkirnine, ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari ali prtljage,
  • do višine 0,37 eura za vsak prevožen kilometer v primeru, da je zavezanec uporabljal lastno prevozno sredstvo.

Zavezancu se navedeni stroški priznajo, če jih dokaže z računi ter z dokazilom o nastanku le-teh v zvezi z opravljanjem dela in storitve, npr. s pogodbo o opravljanju dela in storitve ali drugim dokumentom (npr. potni nalog), iz katerega izhaja, da je bil zavezanec v določen kraj napoten s strani naročnika z namenom opravljanja dela ali storitve in iz katerega je razvidna uporaba posamezne vrste prevoza. Uporabo lastnega prevoznega sredstva zavezanec dokazuje npr. s predložitvijo pisne izjave o uporabi lastnega prevoznega sredstva in navedbo števila prevoženih kilometrov v službene namene, pri čemer mora izjava vsebovati tudi zagotovilo, da so podatki v njej resnični in pravilni, ter potrdilom naročnika o kraju in času opravljanja dela ali drugim ustreznim dokazilom.

 

Vprašanje 11: Uveljavljanje dejanskih stroškov nočitev

Stroški nočitev se zavezancu priznajo pod pogoji in do višin, določenih v 6. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja - Uredba, kar pomeni do višine dejansko nastalih stroškov za prenočevanje v zvezi z opravljanjem dela in storitve. Zavezanec nastanek teh stroškov dokazuje z računi za plačilo prenočevanja (npr. v hotelu) ter z dokumenti, ki dokazujejo nastanek teh stroškov pri opravljanju dela in storitve, npr. pogodba o opravljanju dela in storitve ali drug dokument, iz katerega izhaja, da je bil zavezanec v kraj prenočevanja napoten s strani naročnika z namenom opravljanja dela ali storitve.

 

Vprašanje 12: Povračila stroškov, ki jih delodajalec plača neposredno ponudniku storitev

Če delodajalec osebi, ki zanj opravlja delo oz. storitev iz drugega pogodbenega razmerja, za kritje stroškov prevoza ali nočitve omogoči plačilo teh stroškov s službeno kartico delodajalca, ali pa jih delodajalec plača neposredno ponudniku storitev, se tako povračilo stroškov šteje za dohodek v naravi iz drugega pogodbenega razmerja. V davčno osnovo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se namreč vključuje vsak prejeti dohodek vključno s povračili stroškov in bonitetami. V davčno osnovo dohodka pa se ne vključuje morebitno povračilo materialnih stroškov, kot je primeroma povračilo stroškov poštnine, stroškov drobnega material in podobno.

Podrobneje:

V skladu s prvim odstavkom 38. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, se strošek goriva ali nočitve v hotelu, ki je plačan s službeno kartico delodajalca ali pa ga delodajalec plača neposredno ponudniku storitev, v zvezi z opravljanjem dela po pogodbi, šteje za dohodek v naravi iz drugega pogodbenega razmerja.

Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je, v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2, vsak posamezni dohodek vključno s povračili stroškov in bonitetami, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posameznih zakonov dolžan plačati delojemalec.

Za dohodek po tretjem odstavku 15. člena ZDoh-2 se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko (v denarju ali v naravi), v kateri je izplačan oziroma prejet. Glede na navedeno zakonsko določbo se tudi plačilo nočitve v hotelu kot tudi povračilo stroškov prevoza, opravljeno s službeno kartico naročnika (ali plačano neposredno ponudniku storitev), za osebo, ki opravlja delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja, šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po prvem odstavku 38. člena ZDoh-2.

V primeru dohodka v naravi (plačilo nočitve v hotelu ali povračilo stroška goriva) je treba upoštevati pravilo t.i. brutenja iz devetega odstavka 16. člena ZDoh-2. Ta določa, da se dohodek prejet v naravi poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če:

  • v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka in
  • ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

 

Vprašanje 13: Povračilo stroškov pri opravljanju kratkotrajnega dela

Povračila stroškov, ki jih delodajalec izplača osebi, ki pri njem opravlja kratkotrajno delo po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-1, se davčno obravnavajo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Podrobneje:

V skladu s 17. členom ZPDZC-1 se za kratkotrajno delo šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo osebe navedene v tem členu (zakonec, sorodnik v ravni vrsti do prvega kolena, …). Te osebe lahko kratkotrajno delo opravljajo največ 40 ur mesečno.

Glede na naravo kratkotrajnega dela gre po vsebini za opravljanje dela ali storitev na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Z davčnega vidika se tako povračila stroškov izplačana osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, štejejo za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni prejemek za opravljeno delo ali storitev. Po določilih četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od navedenega dohodka vsak posamezni dohodek (vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami), zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka ter za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, kot jih določa vladna uredba.

 

Vprašanje 14: Uveljavljanje povračil stroškov prevoza in nočitve od dohodka doseženega pri osebi, ki se ne šteje za plačnika davka

Davčnemu zavezancu, ki vloži napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja na podlagi samoprijave in v taki napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, se stroški lahko priznajo. Navedeno je spremenjeno na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: VS) št. X Ips 63/2017, z dne 6. 7. 2017, ki je v zadevi odmere dohodnine odločilo, da so davčni zavezanci, ki vložijo davčno napoved na podlagi samoprijave, upravičeni do odmere dohodnine pod enakimi pogoji kot drugi davčni zavezanci, ki jim stroški v povezavi z delom in davčne olajšave znižujejo davčno osnovo. Odločitev sodišča učinkuje od izdaje sklepa VS, tj. od 6. 7. 2017 dalje.

Podrobneje:

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 v četrtem odstavku 41. člena določa, da je davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (prvi, drugi in tretji odstavek 38. člena ZDoh-2) vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada.

Pri dohodku iz drugega pogodbenega razmerja je tako možno upoštevati normirane stroške (avtomatično) ter dejanske stroške, ki morajo biti uveljavljeni na predpisan način.

Časovni okvir za uveljavljanje dejanski stroškov (stroškov prevoza in prehrane) je urejen v četrtem odstavku 289. členu Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 za primer, če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki ni plačnik davka in akontacijo dohodnine od tega dohodka ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. V tem primeru lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v napovedi za odmero akontacije dohodnine. Rok za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je določen v prvem odstavku 288. člena ZDavP-2. Ta določa, da mora davčni zavezanec napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve (za dohodek iz zaposlitve se po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 štejejo tudi dohodki iz drugega pogodbenega razmerja) vložiti do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pri davčnem organu.

V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresenične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko stori najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.

Kot je razvidno iz navedene pravne podlage, lahko davčni zavezanec dejanske stroške uveljavlja le v napovedi, ki jo skladno z zakonsko obveznostjo odda v predpisanem roku, ali v napovedi vloženi po izteku zakonsko določenega roka na podlagi samoprijave do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka posotpka o prekršku oziroma kazenskega postopka. 

Vir: FURS

Ključne besede:
Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja
dohodki
dohodek
povračilo stroškov
stroški
uveljavljanje dejanskih stroškov

Zadnji članki iz rubrike:

11.5.2020 15:49:30:
Poenostavitev eDavkov za zakonite zastopnike podjetij

22.4.2020 12:50:19:
eDavki - Razlog za pozitivna stanja na eKartici

14.4.2020 13:05:28:
Obročno plačevanje in odlogi - kontaktni telefoni

30.3.2020 18:15:15:
Obrazec: Odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi epidemije bolezni COVID-19

22.3.2020 10:55:01:
Davčna obravnava odškodnin po 5. točki 27. člena ZDoh-2 - Podrobnejši opis

Najnovejši članki:

29.5.2020 15:11:34:
Finančna uprava RS poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

28.5.2020 22:28:11:
Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15

28.5.2020 13:21:43:
Vlogo za začasno denarno nadomestilo lahko oddate najkasneje do 31. maja 2020

28.5.2020 13:02:54:
Prenehanje začasnih ukrepov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT